Jedro

Pravno pomembno je dejstvo, da je bila predložena vsa potrebna dokumentacija le za odločanje o pravici do starostne pokojnine. Toženec je imel tako v dejanskem kot v pravnem smislu podlago voditi postopek samo za priznanje pravice do starostne pokojnine oziroma sorazmernega dela starostne pokojnine. Ni razvidno, da bi tožnik uveljavljal invalidsko pokojnino. Tožnik ni niti k pritožbi v predsodnem postopku ni predložil nobene ustrezne dokumentacije, ki je potrebna za odločanje o tovrstnem zahtevku.

Sodišče je pri presoji pravilnosti in zakonitosti izpodbijane upravne odločbe vezano na obseg predsodnega upravnega odločanja.

Izrek

I.Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba spremeni tako, da ta glasi:

"Tožbeni zahtevek na odpravo odločb toženca št. zadeve: ..., št. dosjeja: ... z dne 28. 3. 2024 in št. zadeve: ..., št. dosjeja: ... z dne 18. 5. 2023 ter priznanje pravice do starostne pokojnine oziroma njenega sorazmernega dela, se zavrne."

II.II. točka izreka se razveljavi in se tožba v tem delu zavrže.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo odločb toženca št. zadeve: ..., št. dosjeja: ... z dne 28. 3. 2024 in št. zadeve: ..., št. dosjeja: ... z dne 18. 5. 2023 ter na priznanje pravice do starostne pokojnine oziroma njenega sorazmernega dela. Tožnikovo vlogo z dne 29. 5. 2023 je v delu glede invalidske pokojnine vrnilo tožencu v nadaljnje postopanje.

2.Zoper II. točko izreka sodbe se pritožuje toženec iz razloga zmotne uporabe materialnega prava in kršitve pravil postopka. Predlaga, da sodišče pritožbi ugodi in sodbo sodišča v II. točki spremeni oziroma razveljavi. Ne soglaša z odločitvijo, da se vloga z dne 29. 5. 2023 vrne tožencu v ponovno postopanje glede invalidske pokojnine. Napačno je stališče, da tožnik v tem sodnem sporu s tožbo izrecno uveljavlja tudi pravico do invalidske pokojnine. Sodišče je ugotovilo, da za odločanje o tej pravici niso izpolnjene procesne predpostavke za sodno varstvo, kljub temu pa je zaključilo, da je tožnik v pritožbi z dne 29. 5. 2023 zoper odločbo z dne 18. 5. 2023 uveljavljal starostno invalidsko pokojnino. Sodišče je zmotno ocenilo, da toženec ni razčistil, ali tožnik sočasno s pritožbo vlaga tudi zahtevo za priznanje invalidske pokojnine. Po mnenju sodišča bi moral toženec tožnika pozvati, ali uveljavlja tudi pravico do invalidske pokojnine. Sklicuje se na 66. in 67. člen ZUP. Iz dokumentacije v spisu, ki je bil priložen k odgovoru na tožbo izhaja, da je tožnik 28. 11. 2022 pri pristojnem nosilcu pokojninskega in invalidskega zavarovanja v Bosni in Hercegovini vložil zahtevo za priznanje pravice do starostne pokojnine. Do izdaje prvostopenjske odločbe z dne 18. 5. 2023, s katero je bila tožnikova zahteva za priznanje pravice do starostne pokojnine zavrnjena in tudi do izdaje drugostopenjske odločbe z dne 28. 3. 2024, s katero je bila v celoti zavrnjena tožnikova pritožba z dne 29. 5. 2023, tožnik niti pri pristojnem nosilcu pokojninskega in invalidskega zavarovanja v BiH niti neposredno pri tožencu ni vložil zahteve za priznanje pravice do invalidske pokojnine. Sodišče je že samo ugotovilo, da v tem sodnem sporu ni podana procesna predpostavka za odločanje o pravici do invalidske pokojnine, ker ni bil izdan upravni akt. V nasprotju s takšno ugotovitvijo, pa je odločilo, da se vloga z dne 29. 5. 2023 v delu glede invalidske pokojnine vrne tožencu v nadaljnje postopanje. Predmet konkretnega socialnega spora je vezan na predmet presoje v izpodbijanih odločbah. Toženec je z izpodbijanimi odločbami odločal o pravici do starostne pokojnine in odgovoril na vse tožnikove navedbe. Ti odločbi je sodišče v izpodbijani sodbi potrdilo kot pravilni in zakoniti. Odločanje o morebitni pravici tožnika do invalidske pokojnine je lahko le predmet drugega oziroma novega upravnega postopka pred tožencem, ki se mora začeti na podlagi ustrezne zahteve tožnika in predložitve medicinske dokumentacije. Če je sodišče menilo, da je tožnik podal tudi tožbeni zahtevek na priznanje pravice do invalidske pokojnine, bi moralo tega zaradi pomanjkanja procesne predpostavke zavreči in v obrazložitvi sodbe poučiti tožnika o nadaljnjem postopanju. Tožbeni zahtevek je oblikovalo sodišče na naroku za glavno obravnavo dne 27. 1. 2025 brez prisotnosti tožnika, čeprav je toženec temu nasprotoval, ker je iz zadnje vloge tožnika razvidno, da zahtevka za invalidsko pokojnino še ni podal (datum vloge 22. 7. 2024), bo pa o tem razmislil. Sodišče ni imelo podlage, da je samo oblikovalo tožbeni zahtevek, da tožnik poleg pravice do starostne pokojnine uveljavlja tudi pravico do invalidske pokojnine. Sodišče je prekoračilo pravila o materialno procesnem vodstvu. Nenazadnje 81. člen ZDSS-1 določa, da sodišče s sodbo tožbeni zahtevek kot neutemeljen zavrne, če ugotovi, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega upravnega akta zakonit in je izpodbijani upravni akt pravilen in zakonit. V skladu z določbo drugega odstavka 81. člena ZDSS-1 sodišče s sodbo izpodbijani upravni akt odpravi delno ali v celoti in odloči o pravici, obveznosti ali pravni koristi, če tožbenemu zahtevku ugodi. Sodišče ni v nobenem delu tožbenemu zahtevku ugodilo, zato v skladu z določbo 82. člena ZDSS-1 ne more vloge z dne 29. 5. 2023 vrniti tožencu v nadaljnjo odločanje o zahtevku za priznanje pravice do invalidske pokojnine. Glede na to, da je tožnik navedbe glede pravice do starostne invalidske pokojnine podal šele v pritožbi z dne 29. 5. 2023, jih sodišče ne bi smelo upoštevati zaradi kršitve 238. člena ZUP.

3.Pritožba je utemeljena.

4.Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodišče prve stopnje ni kršilo postopkovnih določb, na katere pritožbeno sodišče pazi na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP po uradni dolžnosti, je pa sodišče postopalo v nasprotju z določilom 63. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih, kar je vplivalo na odločitev in predstavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP.

5.Utemeljen je pritožbeni očitek, da je sodišče napačno uporabilo določbo prvega odstavka 82. člena ZDSS-1 v zvezi s 63. členom ZDSS-1, saj je sodišče v II. točki izreka vlogo z dne 29. 5. 2023 v delu glede invalidske pokojnine preuranjeno vrnilo tožencu v novo postopanje. Iz vloge, na podlagi katere je toženec vodil postopek z dne 19. 4. 2023, je razvidno, da je tožnik določno označil zahtevek za priznanje starostne pokojnine. Pravno pomembno je dejstvo, da je bila predložena vsa potrebna dokumentacija le za odločanje o pravici do starostne pokojnine. Toženec je imel tako v dejanskem kot v pravnem smislu podlago voditi postopek samo za priznanje pravice do starostne pokojnine oziroma sorazmernega dela starostne pokojnine. Tudi po pritožbeni oceni ni razvidno, da bi tožnik uveljavljal invalidsko pokojnino. Tožnik ni niti k pritožbi v predsodnem postopku predložil nobene ustrezne dokumentacije, ki je potrebna za odločanje o tovrstnem zahtevku.

6.Pritožbeno sodišče sicer soglaša z razlogovanjem sodišča v 15. točki, da je v primerih, ko ni jasno, kaj stranka sploh zahteva oziroma predlaga, potrebno takšno vlogo šteti za nerazumljivo ter zato stranko skladno s 67. členom ZUP pozvati na dopolnitev. Pa vendar iz konkretnega primera ni razvidno, da bi bilo sporno, kaj obsega tožnikov zahtevek. Iz zahteve, ki jo je tožnik podal pri nosilcu pokojninsko invalidskega zavarovanja v BiH ni razvidno, da je tožnik zahteval priznanje invalidske pokojnine. Sodišče je v okviru materialno procesnega vodstva v socialnem sporu ustrezno vodilo postopek, vendar kot pravilno izpostavlja toženec, bi moralo sodišče tožbo v delu glede priznanja pravice do invalidske pokojnine zaradi pomanjkanja procesne predpostavke skladno s 63. členom ZDSS zavreči in tožnika v obrazložitvi poučiti o nadaljnjem postopanju.

7.Pravilno je pritožbeno zatrjevanje, da je sodišče pri presoji pravilnosti in zakonitosti izpodbijane upravne odločbe vezano na obseg predsodnega upravnega odločanja. Tožnik lahko glede priznanja pravice iz naslova invalidske pokojnine poda novo vlogo z ustrezno dokumentacijo tudi pri tožencu, ki bo sprejel odločitev in po zaključku pravnega varstva v pritožbenem postopku pri tožencu, bo tožnik lahko uveljavil sodno varstvo. Zaradi obrazloženega sodišče ne more vloge, ki je glede zahtevka jasna, odstopiti tožencu v nadaljnje odločanje. Različni zahtevki zahtevajo tudi različno vodenje postopkov, upoštevajoč specifičnosti posameznih zahtevkov.

8.Do ostalih pritožbenih navedb se pritožbeno sodišče ne opredeljuje, ker niso odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP).

9.Upoštevajoč obrazloženo, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, II. točko izreka prvostopenjske sodbe razveljavilo in tožbo v tem delu zavrglo (354. člen ZPP v zvezi s prvim odstavkom 274. člena ZPP).

-------------------------------

1Medicinske in delovne.

2V tožbi se med drugim pojavi omemba invalidske pokojnine.

3178. člen ZPIZ-2.

4Tožnik bo moral predložiti tudi zdravstvene medicinske izvide in opredeliti zdravstvene težave, ki vplivajo na njegovo delovno zmožnost.