Jedro

Zoper sklep, ki ima dejansko značaj zahteve predsednika senata za odpravo pomanjkljivosti tožbe (1. odstavek 29. člena ZUS), ZUS posebne pritožbe ne predvideva, zato je nedovoljena.

Izrek

Pritožba se zavrže.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom, sklicujoč se na določbo 5. odstavka 98. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), odredilo, da mora odvetnik D.L.K. iz M. kot pooblaščenec tožnice v roku 15 dni sodišču predložiti pisno pooblastilo za vložitev tožbe in za zastopanje tožnice v tem upravnem sporu, sicer bo sodišče tožbo v skladu z določbo 4. odstavka 98. člena ZPP zavrglo. V obrazložitvi sklepa prvostopno sodišče še navaja, da odvetnik D.L.K. tožbi z dne 5.6.1996 pooblastila tožnice ni predložil, na poziv sodišča z dne 17.10.2000 pa je predložil le notarsko overjeno fotokopijo pooblastila z dne 19.2.1993, s katerim ga je tožnica pooblastila za zastopanje v postopku denacionalizacije.

Odvetnik D.L.K. vlaga pritožbo zoper izpodbijani sklep zaradi napačne uporabe določil Zakona o upravnem sporu (ZUS) in Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Navaja, da je izpodbijani sklep sam s seboj v nasprotju, saj iz izreka izhaja, da sodišče "hoče imeti" izvirnik pooblastila, iz obrazložitve pa izhaja, da je predloženo pooblastilo staro. Tožnica ga je dne 19.2.1993 s splošnim pooblastilom pooblastila, da jo zastopa v vseh njenih pravnih stvareh, torej tudi v postopku ugotovitve državljanstva. Če sodišče moti, da je predložil overjeno kopijo pooblastila namesto originala, je to v nasprotju z določili Zakona o notariatu. Glede starosti pooblastila pa navaja, da predloženo pooblastilo ni časovno omejeno. Ker je v njem izrecno navedeno, da poleg ostalega zajema tudi postopek denacionalizacije, to pomeni, da pooblastilno razmerje preneha z zaključkom denacionalizacijskega postopka. Sicer pa bi mu bilo enostavneje predložiti novo pooblastilo, če ne bi tožnica v letu 1998 umrla.

Predlaga, da Vrhovno sodišče RS pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in ugotovi, da je predloženo pooblastilo veljavno oziroma podrejeno, da ga odpravi in zadevo vrne v novo odločanje.

Pritožba odvetnika D.L.K. ni dovoljena.

Po določbi 1. odstavka 79. člena ZUS se sklep lahko izpodbija s posebno pritožbo samo, kolikor tako določa ta zakon.

Izpodbijani sklep ima dejansko značaj zahteve predsednika senata za odpravo pomanjkljivosti tožbe v smislu določbe 1. odstavka 29. člena ZUS. Ker ZUS zoper takšne sklepe posebne pritožbe ne predvideva, je pritožba odvetnika D.L.K. nedovoljena, ne glede na to, da je prvostopno sodišče v pravnem pouku izpodbijanega sklepa napačno navedlo, da je dovoljena.

Pritožbeno sodišče jo je zato na podlagi prvega odstavka 351. člena ZPP v povezavi s 1. odstavkom 16. člena ZUS zavrglo in ni presojalo pritožbenih ugovorov.