Jedro

Sodni cenilec je zgolj navedel, da je opravil dva neuspešna obiska, medtem ko ni zatrjeval, da bi opravil tudi ogled. Pravilnik pa poskusa ogleda ne določa oz. ne ovrednoti, ampak ovrednoti le ogled.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sodnemu cenilcu D. Ž. odmerilo nagrado in stroške v zvezi z delom v skupnem znesku 48,20 EUR, povečano za 6% prispevek za invalidsko in pokojninsko zavarovanje.

Zoper takšen sklep je sodni cenilec vložil pravočasno laično pritožbo in očital sodišču prve stopnje, da mu zmotno ni priznalo 100 točk za 1x ogled na kraju samem, čeprav je izvršil dva ogleda. Pravilnik o spremembi in dopolnitvi pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih priznava za pregled oz. ogled do 1 ure 100 točk (torej tudi za ogled, ki traja 5 minut), pri čemer ni določeno, ali je mišljen zunanji ali notranji ogled. Po pritožnikovem mnenju je izpodbijani sklep v nasprotju s sodno prakso, saj mu je bilo za ogled na kraju samem, ko mu stranka ni dovolila notranjega ogleda, vedno priznanih 100 točk. V konkretnem primeru pa je izvršil dva ogleda na kraju samem in v stroškovniku priglasil le 100 točk brez porabljenega časa na ogledu in potnih stroškov. V skladu s Pravilnikom in tolmačenjem le tega je pritožbi priložil nov stroškovnik in dopis (priloga 2 in 3).

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje sodnemu cenilcu D. Ž. (pritožniku) na podlagi priglašenih stroškov, kot izhajajo iz stroškovnika z dne 12.3.2007, priloženega tudi pritožbi (priloga 1), utemeljeno ni priznalo priglašenih stroškov za ogled v višini 100 točk, ker ogled ni bil opravljen. Pri tem se je pravilno oprlo na Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (v nadaljevanju Pravilnik), ki poskusa ogleda ne določa, ampak ovrednoti zgolj ogled (46. člen Pravilnika).

Pritožbena navedba, da je bil opravljen zunanji ogled objekta, pa predstavlja nedovoljeno pritožbeno novoto, katere pritožbeno sodišče v skladu s I. odstavkom 337. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju-ZIZ) ne more upoštevati, saj pritožnik ni izkazal, da je brez svoje krivde ni mogel navesti že pred sodiščem prve stopnje. Pritožnik je namreč v dopisu k stroškovniku (list.št. ...) zgolj navedel, da je opravil dva neuspešna obiska, medtem ko ogleda oz. vsaj zunanjega ogleda ni zatrjeval. Za obisk bi lahko zahteval kvečjemu potne stroške in izpad na dohodku oz. stroške porabljenega časa, saj Pravilnik posebnih stroškov za obisk ne predvideva. Pritožnik je k pritožbi sicer priložil nov stroškovnik z dne 27.8.2007 (priloga 3), v katerem je priglasil stroške še enega ogleda, kilometrino in čas za prihod ter povratek, vendar mu pritožbeno sodišče v skladu s I. odstavkom 337. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ teh stroškov ne more priznati, saj ni izkazal, da jih brez svoje krivde ni mogel zahtevati že pred sodiščem prve stopnje.

Glede na navedeno pritožba v celoti ni utemeljena, zato jo je pritožbeno sodišče zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Pri tem tudi ni zasledilo kršitev, na katere mora ob pritožbenem preizkusu paziti po uradni dolžnosti (II. odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ).

Ker pritožnik ni priglasil stroškov pritožbenega postopka, se o njih ni odločalo.