Jedro

Pri odločanju o predlogu bivših izvenzakonskih partnerjev o tem, kdo od njiju bo po razpadu partnerske skupnosti postal najemnik stanovanja, odločilno okoliščino predstavlja dejstvo, da s predlagateljico živi mladoletna hčerka udeležencev, za katero mora v celoti skrbeti sama, saj nasprotni udeleženec preživnine ne plačuje.

Nezaposlenost toženca bi lahko predstavljala ključni razlog za sklenitev najemnega razmerja le v okoliščinah, ko bi predlagateljica prejemala bistveno višje dohodke oziroma bi razpolagala z večjim premoženjem in bi torej lahko plačevala najemnino tudi po tržni ceni.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Nasprotni udeleženec sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugodilo predlogu predlagateljice in jo določilo za najemnico stanovanja št. 6, v II. nadstropju, na naslovu P. Odločilo je, da se je nasprotni udeleženec dolžan izseliti iz omenjenega stanovanja ter ga izpraznjenega prepustiti predlagateljici v njeno izključno posest in uporabo v roku 60 dni od pravnomočnosti sklepa. Predlog nasprotnega udeleženca za določitev njega kot najemnika stanovanja je zavrnilo. Sklenilo je, da vsaka stranka krije svoje stroške postopka.

2. Zoper sklep vlaga pritožbo nasprotni udeleženec in kot bistveno navaja, da je sodišče enostransko presojalo pogoje za določitev najemnika. Ni v zadostni meri upoštevalo, da je sam brezposelen, predlagateljica pa prejema redni osebni dohodek. Neutemeljene so navedbe, da se nasprotni udeleženec ne trudi dovolj, da bi dobil zaposlitev. Je brezdomec in s skromno socialno podporo plačuje relativno drago prenočišče, predlagateljica pa stanovanja precej časa sploh ni zasedala. Predlagateljica tudi ne plačuje stroškov in je zmotna ugotovitev sodišča, da je aktivno pristopila k sanaciji dolga. Poleg tega je zaprosila za zamenjavo spornega stanovanja za drugo, torej ga sploh ne želi. Sodišče tudi ni navedlo, katere druge okoliščine primera je še upoštevalo pri odločitvi, zato sklepa ni mogoče preizkusiti in je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je pri odločanju o predlogu bivših izvenzakonskih partnerjev o tem, kdo od njiju bo po razpadu partnerske skupnosti postal najemnik stanovanja, upoštevalo vse kriterije iz 110. člena Stanovanjskega zakona (SZ-1). Svojo odločitev je podrobno obrazložilo ter navedlo nosilne razloge, zato je pavšalno očitana kršitev 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP neutemeljena. Sodišče je kot odločilno štelo okoliščino, da s predlagateljico živi mladoletna hčerka udeležencev, za katero mora v celoti skrbeti sama, saj nasprotni udeleženec preživnine (niti v minimalno določenem znesku 15,00 EUR) ne plačuje. Drži pritožbena navedba, da je predlagateljica redno zaposlena, pritožnik pa ne, vendar je sodišče ugotovilo, da predlagateljica prejema zgolj 680,00 EUR mesečnega dohodka, zato s težavo plačuje sicer relativno nizko najemnino in stroške bivanja ob hkratni skrbi za hčerkino in svoje preživetje. Nezaposlenost toženca bi lahko predstavljala ključni razlog za sklenitev najemnega razmerja le v okoliščinah, ko bi predlagateljica prejemala bistveno višje dohodke oziroma bi razpolagala z večjim premoženjem in bi torej lahko plačevala najemnino tudi po tržni ceni. Nepošteni in zavajajoči so pritožbeni očitki, da predlagateljica stanovanja ni ves čas zasedala (gre za obdobje petih mesecev v letu 2012), saj se je morala izseliti zaradi nasilja nasprotnega udeleženca, za katerega je bil pravnomočno obsojen. Pri določitvi najemnika stanovanja tudi ni bistveno, da ima predlagateljica dolg iz naslova stanovanjskih stroškov, saj lahko to vpliva le na odnos med njo in najemodajalcem, prav tako pa nasprotni udeleženec ne zatrjuje, da bi plačilo stroškov sam zmogel, kvečjemu je iz njegovih navedb razbrati nasprotno. Iz dejanskega stanja, kot ga je ugotovilo prvostopno sodišče, ne izhaja, da predlagateljica stanovanja ne bi želela, na zamenjavo je pripravljena zgolj zato, da bi bilo bivanje cenejše. Stanovanje je namreč relativno veliko, s tem pa so povezani tudi večji stroški vzdrževanja.

5. Pritožbene navedbe nasprotnega udeleženca so po povedanem neutemeljene, zato je ob odsotnosti po uradni dolžnosti upoštevnih kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP višje sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP.

6. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določilu prvega odstavka 35. člena ZNP.