Jedro

Tudi plačilo sodne takse, ki bi bilo pravočasno opravljeno na napačen sklic, bi se štelo za pravilno plačano sodno takso. Pogoj pa je, da je bil namen plačila plačati sodno takso za obravnavano zadevo oziroma za pritožbo, za katero je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom štelo, da je umaknjena.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep potrdi.

II. Upnik sam krije svoje stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom štelo pritožbo dolžnice za umaknjeno.

2. Dolžnica zoper sklep pravočasno vlaga laično pritožbo, v kateri ponavlja, da upniku ne dolguje 2.000 EUR in da je sodno takso za pritožbo 125 EUR plačala 15. 6. 2022, za kar prilaga tudi dokazilo, opozarja pa, da je napisala napačen sklic plačila.

3. Upnik v odgovoru na pritožbo predlaga zavrnitev pritožbe, pritrjuje izpodbijanemu sklepu in priglaša stroške.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Drži, da bi se tudi plačilo sodne takse, ki bi bilo pravočasno opravljeno na napačen sklic, štelo za pravilno plačano sodno takso. Pogoj pa je, da je bil namen plačila plačati sodno takso za obravnavano zadevo, oziroma za pritožbo, za katero je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom štelo, da je umaknjena. Vendar pa v obravnavanem primeru ni tako, saj je iz vpisnika razvidno, da sklic, na katerega je dolžnica izvedla plačilo sodne takse za pritožbo 125 EUR, izvira iz izvršilne zadeve VL 16287/2022, v kateri je dolžnica ista, upnik pa Banka, d. d. V navedeni izvršilni zadevi je dolžnica vložila pritožbo 23. 5. 2022, ko je sodišče tudi izdalo nalog za plačilo sodne takse za pritožbo z dne 23. 5. 2022. Sklic za plačilo sodne takse 125 EUR na tem nalogu je SI00 000, to pa je sklic, na katerega je plačana sodna taksa, za katero dolžnica trdi, da je bila namenjena pritožbi, za katero je sodišče z izpodbijanim sklepom štelo, da je umaknjena. Iz vpisnika je razvidno, da je bila sodna taksa v zadevi VL 16287/2022 plačana. Vse to po presoji pritožbenega sodišča pomeni, ne da je dolžnica 15. 6. 2022 (kar je dva dni pred izdajo plačilnega naloga za plačilo sodne takse za pritožbo, za katero je sodišče prve stopnje štelo, da je umaknjena) plačala sodno takso za pritožbo v tej zadevi, ampak da je takrat plačala sodno takso za pritožbo v zadevi VL 16287/2022 in da želi sedaj z istim potrdilom o plačilu sodne takse v obravnavani zadevi dokazati, da je bila plačana sodna taksa za pritožbo v tej zadevi. Po povedanem je odločitev sodišča prve stopnje pravilna, saj je očitno, da 15. 6. 2022 dolžnica ni plačala sodne takse v zadevi VL 19309/2022, ampak v zadevi VL 16287/2022. 6. Pritožbene navedbe tako niso utemeljene in ker pritožbeno sodišče ni našlo kršitev, na katere na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

7. Upnik sam krije svoje stroške odgovora na pritožbo, saj v njem ni navedel nobenih dejstev, s katerimi bi pripomogel k rešitvi zadeve (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 155. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ).