Jedro

Električni voziček (ta je teže 1400 kg in ga poganja elektromotor) je samovozni delovni stroj.

Izrek

1. Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

2. Tožeča stranka krije sama svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedeno sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo zahtevek tožeče stranke, da ji je tožena stranka iz naslova zavarovalne police za zavarovanje civilne odgovornosti dolžna plačati 40.000,00 EUR odškodnine za nepremoženjsko škodo (točka I izreka). V odločbi o pravdnih stroških je tožečo stranko zavezalo k povrnitvi pravdnih stroškov tožene stranke v znesku 1.816,45 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi v primeru plačilne zamude.

2. Prvostopno sodbo s pritožbo izpodbija tožeča stranka zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter nepravilne uporabe materialnega prava. V pritožbi navaja, da je prvostopno sodišče materialnopravno zmotno uporabilo določbo 8. točke tretjega odstavka 2. člena Splošnih pogojev za zavarovanje splošne civilne odgovornosti 0-05/07 (v nadaljevanju Splošni pogoji), ker je tožniku nastala škoda zaradi nepravilne organizacije dela po zavarovancu toženke (tožniku se po odgovorni osebi ni preprečila uporaba električnega vozička), ne pa zaradi obratovanja električnega vozička. V posledici takšne zmotne presoje Splošnih pogojev, prvostopno sodišče tako tudi ni presojalo krivde zavarovanca toženke za nastanek škodnega dogodka. Pritožbenemu sodišču predlaga, da prvostopno sodbo spremeni tako, da zahtevku ugodi. Podrejeno predlaga razveljavitev prvostopne sodbe. Priglaša pritožbene stroške.

3. Tožena stranka ni vložila odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Prvostopno sodišče pravilno ugotavlja, da je do telesne poškodbe tožnika prišlo v nezgodi, ko se je tožnik z električnim vozičkom, katerega je upravljal sam, zaletel v streho objekta. Električni voziček (ta je teže 1400 kg in ga poganja elektromotor - priloga B5) je samovozni delovni stroj, kar pritožba ne izpodbija. Tudi ni sporno, da je do poškodbe tožnika prišlo, ko je bil električni voziček v obratovanju. Z njim se je prevažal sam tožnik, ki je v posledici nespretne vožnje z vozičkom trčil v objekt. Tožnik se je poškodoval pri vožnji z električnim vozičkom, torej pri rabi samovoznega delovnega stroja v obratovanju. Za tak primer pa so določila Splošnih pogojev, ki urejajo izključitve kritnih pravic jasna in jih je potrebno razlagati tako, kot so zapisana. Po 8. točki tretjega odstavka 2. člena Splošnih pogojev so iz zavarovanja izključeni odškodninski zahtevki zaradi škod, ki jih povzročijo samovozni delovni stroji. Ker je bila škoda povzročena z rabo samovoznega delovnega stroja, za katerega je podana izključitev kritnih pravic, za presojo o zavezanosti zavarovalnice (tožene stranke) za plačilo odškodnine iz naslova zavarovalne police o zavarovanju civilne odgovornosti, ni odločilno, ali je tožnik navedeni električni voziček vozil samovoljno, in ali odgovorna oseba zavarovanca tožene stranke ni preprečila uporabe električnega vozička. Po citirani določbi Splošnih pogojev je namreč izključen odškodninski zahtevek zoper zavarovalnico zaradi škod, ki so povzročene s samovoznimi delovnimi stroji. Nasprotna pritožbena izvajanja so neutemeljena.

6. Po obrazloženem, in ker pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijane sodbe po uradni dolžnosti v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) ni ugotovilo uradoma upoštevne kršitve določb postopka ali nepravilne uporabe materialnega prava, je o pritožbi odločilo, kot je razvidno iz izreka te sodbe (353. člen ZPP).

7. Tožeča stranka s pritožbo ni uspela in zato krije sama svoje pritožbene stroške.