Jedro

Tretji odstavek 375. člena ZFPPIPP ne določa, da je pravnomočnost odločitve o odmeri zadnjega dela nagrade upravitelja pogoj za izdajo sklepa o končanju stečajnega postopka, zato je sodišče prve stopnje ravnalo v skladu z zakonom, ko je odmerilo nadomestilo in izdalo sklep o končanju stečajnega postopka. Do zapleta bi lahko prišlo le v primeru, ko bi bil pravnomočno končan stečajni postopek, zaradi utemeljene pritožbe pa še ne bi bil zaključen postopek v zvezi s sklepom o nadomestilu. Vendar v konkretnem primeru do tega ni prišlo, saj je višje sodišče na isti seji senata obravnavalo pritožbe zoper oba sklepa.

Izrek

Pritožbi se zavrneta in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom končalo stečajni postopek (1), razrešilo upravitelja B. G. (2) in v sodni depozit sprejelo znesek 30.959,31 EUR v korist upnikov po seznamu terjatev za polog v sodni depozit (3). Sklenilo je, da se preostanek denarnih sredstev na transakcijskem računu stečajnega dolžnika po njegovem zaprtju, v kolikor bodo obstajala, prenese v korist proračuna R. S. (4). Glede na obvestilo o izjavi upnika D. K. o prevzemu premoženja, ki ga ni mogoče unovčiti, je ustrezno spremenilo točko 4.2 sklepa o končni razdelitvi St 1036/2008 z dne 11. 02. 2011. 2. Pritožnica R. S. vlaga pritožbo zoper 1. in 2. točko izpodbijanega sklepa zaradi napačne uporabe materialnega prava. Predlaga, da sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni oziroma razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanju.

3. Upnik B. O. se pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov (338. člen ZPP) zoper 1., 2. in 4. točko izpodbijanega sklepa. Predlaga, da višje sodišče pritožbi ugodi in sklep v izpodbijanem delu razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, podrejeno pa, da višje sodišče zadrži izvajanje izpodbijanega sklepa dokler ne bodo zaključeni vsi postopki, povezani s tem stečajnim postopkom (zahteve za varstvo zakonitosti, ustavne pritožbe in pritožbeni postopki na višjem sodišču).

4. Stečajni upravitelj je na pritožbi odgovoril in predlagal njuno zavrnitev.

5. Upnik B. O. je vložil dve dopolnitvi pritožbe: prvo 28. 09. 2011, drugo pa 30. 09. 2011. 127. člen ZFPPIPP določa, da je rok za pritožbo 15 dni. Po splošnem pravilu ta rok teče od objave sklepa na spletnih straneh AJPES (2. točka drugega odstavka 127. člena ZFPPIPP). Ker je bil sklep o končanju stečajnega postopka objavljen 05. 09. 2011, se je pritožbeni rok iztekel 20. 09. 2011. Višje sodišče ugotavlja, da sta bili obe dopolnitvi pritožbe vloženi po izteku pritožbenega roka, zato ju pri odločanju zoper izpodbijani sklep ni upoštevalo.

6. Pritožbi nista utemeljeni.

K pritožbi upnice R. S. 7. Tretji odst. 375. člena ZFPPIPP določa, da sodišče na podlagi končnega poročila upravitelja in mnenja upniškega odbora: (1) odloči o odmeri zadnjega dela nagrade upravitelju iz 2. točke drugega odstavka 104. člena ZFPPIPP in (2) izda sklep o končanju stečajnega postopka.

8. Pritožnica navaja, da odločitev o končanju stečajnega postopka med drugim predpostavlja, da je odločeno tudi o stroških upravitelja. Ker v tem primeru o njih še ni pravnomočno odločeno, niso podani pogoji za izdajo sklepa o končanju stečajnega postopka. Pri tem se sklicuje na odločbo Višjega sodišča v Ljubljani, Cst 191/2011. V nasprotju s stališčem v citirani odločbi višje sodišče ocenjuje, da tretji odstavek 375. člena ZFPPIPP ne določa, da je pravnomočnost odločitve o odmeri zadnjega dela nagrade upravitelja pogoj za izdajo sklepa o končanju stečajnega postopka, zato je sodišče prve stopnje ravnalo v skladu z zakonom, ko je odmerilo nadomestilo in izdalo sklep o končanju stečajnega postopka. Do zapleta bi lahko prišlo le v primeru, ko bi bil pravnomočno končan stečajni postopek, zaradi utemeljene pritožbe pa še ne bi bil zaključen postopek v zvezi s sklepom o nadomestilu. Vendar v konkretnem primeru do tega ni prišlo, saj je višje sodišče na isti seji senata obravnavalo pritožbe zoper oba sklepa.

K pritožbi upnika B. O.:

9. Višje sodišče ugotavlja, da je upravitelj pravočasno, v roku enega meseca po opravljeni končni razdelitvi, predložil končno poročilo (prvi odstavek 375. člena ZFPPIPP). Po tem, ko je bila na podlagi sodbe Vrhovnega sodišča RS v zadevi upnika R. izdana odredba sodišča, da se izvede razdelitev rezerviranih denarnih sredstev med upnike in se izvede poplačilo upnikov, ki so sporočili podatke o svojem transakcijskem računu, je upravitelj poročilo ustrezno tudi dopolnil. 10. Končno poročilo vsebuje tudi izjavo upravitelja, da je izvedel vsa dejanja, ki jih je bilo potrebno opraviti v stečajnem postopku (4. točka drugega odstavka 375. člena ZFPPIPP). Iz pritožbe je mogoče razbrati, da pritožnik ocenjuje, da je upravitelj opustil nekatera dolžna ravnanja, zaradi katerih so nastale škodljive posledice za stečajno maso. Navedeni očitki so bili tekom stečajnega postopka že podani in je o njih sodišče že pravnomočno odločilo. Ker se pritožnik ne opredeli, katerih dejanj, ki bi jih bilo potrebno še opraviti, da bi bilo mogoče zaključiti stečajni postopek, upravitelj še ni izvedel, pritožbeni očitek po oceni višjega sodišča ni utemeljen.

11. Tretji odstavek 375. člena ZFPPIPP določa, da sodišče izda sklep o končanju stečajnega postopka na podlagi končnega poročila in mnenja upniškega odbora. Pritožnik navaja, da je upniški odbor zavrnil upraviteljevo poročilo kot pavšalno, pomanjkljivo, neustrezno in preuranjeno ter zato v neskladju s predpisi, sodišče prve stopnje pa mnenja upniškega odbora ni upoštevalo in se do njegovih pripomb sploh ni opredeljevalo. Upniški odbor ni bil pozvan, da poda mnenje glede dopolnjenega poročila, zato pritožnik meni, da ni izpolnjena procesna predpostavka za končanje stečajnega postopka.

12. Po oceni višjega sodišča je bila procesna predpostavka za izdajo izpodbijanega sklepa v zvezi z mnenjem upniškega odbora podana s tem, ko je upniški odbor podal mnenje o prvem končnem poročilu. V dopolnjenem poročilu je upravitelj le upošteval razdelitev rezerviranih sredstev, ki za pritožnika niso sporna, zato pritožbeni očitek, da upniški odbor ni bil pozvan, da poda mnenje glede dopolnjenega poročila, ni relevanten za odločitev o pritožbi. Iz izpodbijanega sklepa izhaja, da sodišče prve stopnje svoje odločitve ni oprlo na mnenje upniškega odbora, ker je štelo, da njegove pripombe, večkrat podane in že večkrat tekom stečajnega postopka zavrnjene, niso utemeljene.

13. Pritožnik navaja, da je navedba sodišča prve stopnje, da na mnenje upniškega odbora ni vezano, v nasprotju z 375. členom ZFPPIPP. Tretji odstavek 375. člena ZFPPIPP določa, da sodišče izda sklep o končanju stečajnega postopka (tudi) na podlagi mnenja UO. Višje sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje mnenje upniškega odbora pridobilo, iz obrazložitve izpodbijanega sklepa pa izhaja, da ga je tudi preučilo. Navedlo je tudi, da je v mnenju navedene pripombe upniškega odbora že prej večkrat zavrnilo sodišče prve stopnje in tudi višje sodišče. V izogib ponavljanju se je sodišče prve stopnje na navedene odločitve pravilno le sklicevalo. Glede na to, da iz spisa St 1036/2008 (stečajni postopek nad dolžnikom H. – v stečaju) izhaja, da je bilo o očitkih upravitelju, navedenih tudi v mnenju upniškega odbora o končanju stečajnega postopka, že večkrat odločeno, odločitve sodišča prve stopnje pa so bile preizkušene tudi na višjem in vrhovnem sodišču, višje sodišče ocenjuje, da se je sodišče prve stopnje tudi na tak način do mnenja upniškega odbora ustrezno opredelilo.

14. Pritožnik je navedel, da je upraviteljevo poročilo pavšalno, neustrezno in preuranjeno in zato v neskladju s predpisi.

15. 375. člen ZFPPIPP določa, da mora končno poročilo poleg podatkov, ki jih mora vsebovati redno poročilo, vključevati še skupni znesek unovčene stečajne mase, končni delež plačila terjatev upnikov iz tretjega odstavka 359. člena tega zakona, predlog upravitelja za odmero zadnjega dela nagrade za njegovo delo iz 2. točke drugega odstavka 104. člena tega zakona in izjavo upravitelja, da je izvedel vsa dejanja, ki jih je bilo treba opraviti v stečajnem postopku v skladu s tem zakonom. Poleg tega mora vsebovati tudi podatke, ki jih mora vsebovati redno poročilo. Kot je pojasnil upravitelj, končno poročilo predstavlja nadaljevanje rednega poročila in ker je bilo končno poročilo oddano, ko je že bila izvršena končna razdelitev, upravitelj v njem ne navaja podatkov o opravljenih poslih razen navedbe, da je končna razdelitev izvedena, saj drugih opravil namreč ni. Vsi ostali podatki pa so v končnem poročilu navedeni. Upravitelj je tekom postopka podajal redna poročila, ki so vložena s vpis in objavljena na spletnih straneh AJPES-a, česar upnik s pritožbo ne izpodbija.

16. Pritožnik navaja, da je bilo prvo končno poročilo izdelano 14. 06. 2011, dopolnjeno pa 30. 08. 2011. Ker so med obema poročiloma so minili skoraj štirje meseci, upravitelj pa vanj ni vnesel vseh sprememb, ki so se v tem času zgodile, je po njegovi oceni novo poročilo nepopolno in nepravilno. Pritožbeni očitek ni utemeljen, saj višje sodišče ugotavlja, da je upravitelj dopolnil poročilo z opisom razdelitve rezerviranih sredstev med upnike ter s poplačila upnikov, ki so naknadno sporočili številke svojih računov.

17. Pritožnik zatrjuje, da se je z novo delitvijo povečal končni delež poplačila terjatev upnikov, upravitelj pa novega podatka ni navedel. Ker pri tem ni trdil, da bi to dejstvo vplivalo na pravilnost odločitve o končanju stečajnega postopka, po oceni pritožbenega sodišča ni podana bistvena kršitev določb postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP. Sicer pa je upravitelj v odgovoru na pritožbo pojasnil, da pritožnik ni upošteval novo nastalih terjatev dveh upnikov, ki jih je bilo v skladu s sklepi sodišča potrebno poplačati, prav tako pa ne upošteva zmanjšanja terjatev zaradi ugotovitve neobstoja terjatev upnika P. 18. Prav ima pritožba, da sodišče prve stopnje v sklepu ni opredelilo do očitkov upniškega odbora glede računskih napak v končnem poročilu. Vendar višje sodišče ugotavlja, da iz odgovora upravitelja na pritožbo izhaja, da so poročila sestavljena na podlagi SRS.37, ki ureja računovodenje v insolvenčnih postopkih, ki jih mora upravitelj uporabljati na podlagi tretjega odstavka 290. člena ZFPPIPP. V zvezi s pritožnikovimi očitki glede nekaterih finančnih podatkov pa sodišče na podlagi natančnih pojasnil upravitelja ugotavlja, da niso utemeljeni.

19. Glede pritožnikovih očitkov, da ostajajo odprta vprašanja, povezana s spornim poslovanjem upravitelja (protipravno, negospodarno, rizično, malomarno, škodljivo ravnanje) višje sodišče ocenjuje, da je navedeno lahko predmet morebitnih kazenskih in odškodninskih postopkov. Potek teh postopkov pa na zaključek stečajnega postopka ne vpliva.

20. Iz spisa St 1036/2008 tudi izhaja, da so končani vsi postopki v zvezi s tem stečajnim postopkom na Vrhovnem sodišču RS, končani pa so tudi vsi pritožbeni postopki, ki so tekli pred odločitvijo v tej zadevi.

21. Pritožnik nasprotuje odločitvi sodišča prve stopnje tudi v delu, v katerem določa, da se preostanek denarnih sredstev na transakcijskem računu stečajnega dolžnika ob njegovem zaprtju (v kolikor bodo takrat obstajala), prenese v korist proračuna R. S. Ocenjuje, da bi moralo sodišče ta sredstva nameniti za poplačilo upnikov. Višje sodišče ugotavlja, da iz podatkov v spisu izhaja, je bilo upnikom že razdeljeno vse premoženje, namenjeno za poplačilo upnikov. Navedena odločitev sodišča predstavlja le odločitev o tem, kam prenesti denarno dobroimetje, ki bi še morebiti obstajalo ob zaprtju transakcijskega računa. Glede na to, da je bila razdeljena že vsa stečajna masa, namenjena za poplačilo, bo šlo lahko le za denarno dobroimetje v tako majhnem znesku, da bi z njegovo razdelitvijo upnikom nastali nesorazmerni stroški, zato višje sodišče ugotavlja, da je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da se v nastanku takšne situacije morebitno dobroimetje prenese v dobro proračuna R. S. (deveti odst. 374. člena ZFPPIPP).

22. Ker pritožbeni razlogi niso podani in tudi ne razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), je višje sodišče pritožbi kot neutemeljeni zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).