Jedro

Ko v zadevi iz 3. odstavka 40. člena ZDS upravni organ odloča po prostem preudarku, mora predhodno ugotoviti dejansko stanje in to stanje v obrazložitvi navesti. Obrazložena v smislu določb 3. odstavka 209. člena ZUP ni odločba, v kateri so le pavšalne navedbe, da je bila stranka obsojena zaradi kaznivega dejanja in več prekrškov, brez konkretnih navedb o tem, za katera kazniva dejanja in katere prekrške je bila pravnomočno obsojena in ne, da bi upravni organ navedel razloge za svojo odločitev. Odločba je nezakonita tudi zato, ker je ostalo dejansko stanje v bistvenih točkah nepopolno ugotovljeno in sodišče ni moglo rešiti spora.

Izrek

Tožbi se ugodi in se odpravi odločba Ministrstva za notranje zadeve Republike Slovenije z dne 27.1.1993.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila tožnikovo vlogo za pridobitev državljanstva, ki ga tožnik uveljavlja na podlagi 1. odstavka 40. člena zakona o državljanstvu Republike Slovenije. V obrazložitvi odločbe tožena stranka navaja, da tožnik sicer izpolnjuje pogoje za pridobitev državljanstva po navedeni zakonski določbi, vendar pa je bilo v postopku ugotovljeno, da je bil tožnik že obsojen zaradi kaznivega dejanja in večkrat obravnavan in kaznovan tudi pri sodniku za prekrške. Glede na to je tožena stranka ocenila, da bi sprejem tožnika v državljanstvo Republike Slovenije pomenilo nevarnost za javni red v smislu 8. točke prvega odstavka 10. člena zakona o državljanstvu Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 30/91-I) ter je zato po 3. odstavku 40. člena tega zakona njegovo vlogo zavrnila.

Tožnik v tožbi smiselno navaja, da se ne strinja z izpodbijano odločbo, ki ugotavlja, da je nevaren za javni red. Navaja, da je bil doslej vedno kaznovan zaradi drugih, predvsem zaradi svojih in ženinih sorodnikov. Potrdilo oziroma izpisek iz kazenske evidence, ki ga je upravni organ zahteval, je toženi stranki poslal in ni res, kot navaja izpodbijana odločba, da ga na zahtevo upravnega organa ni predložil. Smiselno predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi. Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izreku in razlogih izpodbijane odločbe ter predlaga da sodišče neutemeljeno tožbo zavrne.

Tožba je utemeljena.

Z določbo 3. odstavka 40. člena zakona o državljanstvu Republike Slovenije (ZDS) je dana toženi stranki diskrecijska pravica, da lahko osebi, ki izpolnjuje vse pogoje za pridobitev državljanstva iz 1. odstavka tega člena, zavrne vlogo, če so podani razlogi iz 8. točke prvega odstavka 10. člena tega zakona - to je, da bi sprejem take osebe v državljanstvo Republike Slovenije predstavljal nevarnost za javni red, varnost ali obrambo države. Toda tudi ko upravni organ odloči po prostem preudarku, mora predhodno popolnoma ugotoviti dejansko stanje v zadevi ter v obrazložitvi odločbe navesti ugotovljeno dejansko stanje in razloge, ki so bili odločilni za presojo posameznih dokazov. Prav tako je upravni organ dolžan navesti razloge, iz katerih bo razvidno, da pri odločanju po prostem preudarku, ni ravnal samovoljno, ampak v mejah in v skladu z namenom pooblastila, ki mu ga daje zakon (členi 7, 9 ter 2. in 3. odstavek 209. v zvezi s 2. odstavkom 4. člena zakona o splošnem upravnem postopku).

Po mnenju sodišča tožena stranka ni ravnala v skladu z navedenimi pravili postopka. Dejansko stanje v zadevi je ostalo pomanjkljivo in nepopolno ugotovljeno, zato je tudi obrazložitev izpodbijane odločbe zelo pomanjkljiva in pavšalna. Tako navedbe glede odločilnih okoliščin, da je bil tožnik že obsojen zaradi kaznivega dejanja in tudi večkrat obravnavan ter kaznovan pri sodniku za prekrške, niso konkretizirane z navedbo zaradi kakšnih prekrškov je bil tožnik kaznovan s pravnomočno odločbo oziroma zaradi katerega kaznivega dejanja je bil obsojen s pravnomočno sodbo in kdaj. Namesto, da bi tožena stranka ta dejstva ugotovila na podlagi uradnih evidenc, ki jih vodi oziroma uradnih poizvedb pri pristojnih organih, je naložila tožniku, da predloži sam potrdilo iz kazenske evidence. Ker takega potrdila v roku, ki ga je določila, ni predložil, pa je po navedbah izpodbijane odločbe odločila na podlagi dokumentacije v upravnem spisu, pri čemer ne pove kakšna dejstva je ugotovila v upravnem postopku in kateri razlogi so bili odločilni pri presoji posameznih dokazov. Glede na to, da so dejanske okoliščine v bistvenih točkah ostale nepopolno ugotovljene, sodišče ne more presoditi zakonitosti odločitve po prostem preudarku i oziroma rešiti spora.

Iz vseh navedenih razlogov je sodišče na podlagi določbe 2. odstavka 42. člena v zvezi z 2. odstavkom 39. člena zakona o upravnih sporih tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo. Določbe navedenega zakona kot tudi zakona o splošnem upravnem postopku je sodišče smiselno uporabilo kot republiški predpis skladno z določbo 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o zsamostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS št. 1/91-I).