Jedro

»Glavna« pravica je lastnina posameznega dela (stanovanja), njej akcesorna pa je solastninska pravica na (posebnih) skupnih delih (atriju). Dolžnik je na atriju pridobil lastninsko pravico (upniki pa hipoteke) „zaradi“ lastninske pravice (oziroma hipoteke) na stanovanju.

Upnik je predlagal izvršbo le na nepremičnino s parcelno št. 4952/8 k.o. X. kot posebni skupni del, tega pa ni mogoče samostojno obremeniti.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Upnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ustavilo izvršbo s prodajo nepremičnine parc. št. 4952/8 k. o. X. 2. Proti sklepu se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje upnik in navaja, da sodišče sprva pravilno povzema pravno stanje nepremičnine parc. št. 4952/8 k. o. X., stavbe št. 000 in posameznega dela stavbe št. 000-1 ter ugotavlja, da nepremičnina parc. št. 4952/8 k. o. X. ni skupni del, vendar pa je nadaljnja vsebina obrazložitve napačna in sama s seboj v nasprotju, saj sodišče zapiše, da je v zemljiški knjigi nepremičnina parc. št. 4952/8 k. o. X. „vpisana kot lastnina na posebnem skupnem delu stavbe v etažni lastnini v korist vsakokratnega lastnika posameznega dela št. 1 v stavbi št. 000 k. o. X.“. Meni, da je ugotovitev, da je nepremičnina parc. št. 4952/8 k. o. X. posebni skupni del, napačna iz več razlogov; iz aneksa št. 1 k enostranskemu pravnemu poslu o razdelitvi nepremičnine v etažno lastnino opr. št. SV 199/06 z dne 8. 5. 2006 izrecno izhaja, da je parc. št. 4952/8 k. o. X. posamezni del; nepremičnina na parc. št. 4952/8 k. o. X. po zakonu ni posebni skupni del, ampak je posamezni del v etažni lastnini, saj zemljišče že po samem zakonu (tretji in četrti odstavek 20. člena Stanovanjskega zakona – SZ-1) ne more biti posebni skupni del; lastninska pravica na nepremičnini parc. št. 4952/8 k. o. X. je v zemljiški knjigi vknjižena samo v korist vsakokratnega lastnika nepremičnine z ID znakom 000-1, ki je trenutno dolžnik, in ne v korist več etažnih lastnikov, kar je po 21. členu Stanovanjskega zakona (SZ-1) bistvo lastninskega režima na posebnih skupnih delih. Pojasnjuje, da je takšna ugotovitev tudi nelogična, saj bi bila lastninska pravica na nepremičnini parc št. 4952/8 k. o. X. vknjižena v korist več lastnikov posameznih delov, in ne samo v korist lastnika posameznega dela št. 000-1, ter dodaja, da je prvi del trditve, da je lastninska pravica vpisana kot lastnina na posebnem skupnem delu stavbe, v logičnem nasprotju z drugim delom trditve, da je lastninska pravica vpisana v korist vsakokratnega lastnika posameznega dela št. 1. Dalje navaja, da sodišče zapiše, da naj bi bilo to v skladu z določbo četrtega odstavka 105. člena Stvarnopravnega zakonika (SPZ), ki določa, da je solastnina vseh etažnih lastnikov na skupnih delih neločljivo povezana z lastnino na posameznem delu, kar je v nasprotju z zemljiškoknjižnimi podatki in z ostalo vsebino obrazložitve, saj nobeden od preostalih etažnih lastnikov nima solastnine na nepremičnini parc. št. 4952/8 k. o. X. Meni, da je nejasno, kako naj bi bila ugotovitev sodišča v skladu s četrtim odstavkom 105. člena SPZ, saj ta določba ureja povsem drugačne situacije. Poudarja, da določba četrtega odstavka 105. člena SPZ ureja skupne dele, medtem ko naj bi bila nepremičnina parc. št. 4952/8 k. o. X. po stališču sodišča posebni skupni del, kar sta dva različna pravna položaja. Opozarja, da sodišče izhaja iz določb 105. člena SPZ, ki ureja skupne dele, zato so vse ugotovitve in trditve na tej pravni podlagi napačne, ker v konkretnem primeru nepremičnina parc. št. 4952/8 k. o. X. ni skupni del, ampak posebni skupni del. Nadalje navaja, da sodišče zapiše, da naj bi nepremičnina parc. št. 4952/8 k. o. X. ne bila v pravnem prometu, kar ne drži. Pojasnjuje, da je dolžnik na podlagi pravnega posla postal lastnik posameznega dela št. 1.E in hkrati s tem tudi nepremičnine na parc. št. 4952/8 k. o. X. Meni, da nepremičnina na parc. št. 4952/8 k. o. X. očitno je v pravnem prometu, sicer dolžnik na njej ne bil mogel pridobiti lastninske pravice. Dodaja, da iz izpiska iz zemljiške knjige, kjer je vpisana nepremičnina parc. št. 4952/8 k. o. X. izhaja, da je ta nepremičnina obremenjena tudi z več hipotekami, kar pa ne bi bilo možno, če nepremičnina ne bi bila v pravnem prometu. Meni, da je ugotovitev, da je lastnik nepremičnine parc. št. 4952/8 k. o. X. vsakokratni lastnik posameznega dela št. 1 v stavbi št. 000 k. o. X. in da s spremembo lastništva na posameznem delu št. 1 avtomatično pride tudi do spremembe lastništva na nepremičnini parc. št. 4952/8 k. o. X. sicer pravilna, ni pa razvidno, kako naj bi z njo sodišče utemeljevalo svojo odločitev, saj ta ugotovitev ne onemogoča izvršbe na obe dolžnikovi nepremičnini (na posamezni del št. 1 v stavbi št. 000 k. o. X. in na nepremičnino parc. št. 4952/8 k. o. X.), kot je predlagal upnik, zato je v nasprotju z izrekom izpodbijanega sklepa. Dodaja še, da je argument, da naj bi pri posebnem skupnem delu v etažni lastnini ne bila mogoča zaznamba izvršbe v eZK portalu oziroma celo niti ne mogoč vpis plombe z zaznambo izvršbe, brez vsake teže. Meni, da ima pravico z izvršbo poseči na dolžnikovo nepremičnino in je to pravico pridobil na podlagi zakonov, zato tehnične rešitve, ki so v nasprotju pravnim in dejanskim stanjem nepremičnin ter z vsebino prejšnjih vpisov v zemljiško knjigo, ne morejo omejevati oziroma onemogočati njegovih pravic. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi.

3. Dolžnik na pritožbo ni odgovoril. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku – ZPP, oba v zvezi z določbo 15. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ.

6. Sodišče prve stopnje je po vpogledu v zemljiško knjigo pravilno ugotovilo, da gre pri nepremičnini parceli št. 4952/8 k.o. X., na katero je upnik predlagal izvršbo, za posebni skupni del stavbe v etažni lastnini, in sicer stavbe št. 000 k.o. X., pri čemer etažni lastnini vsakokratnega lastnika posameznega dela št. 1 v stavbi št. 000 k.o. X. pripada solastniški delež do celote na tem posebnem skupnem delu. Navedeno izhaja iz konstrukcije, v skladu s katero je »glavna« pravica lastnina posameznega dela, njej akcesorna pa je solastninska pravica na skupnih delih, kar v konkretnem primeru pomeni, da je lastnina na nepremičnini parceli št. 4952/8 k.o. X. neločljivo povezana z lastnino na stanovanju št. 1 v stavbi št. 000 k.o. X. (prim. četrti odstavek 105. člena Stvarnopravnega zakonika – SPZ). Iz tega razloga nepremičnina parcela št. 4952/8 k.o. X. tudi ni samostojno prenosljiva oziroma je ni mogoče samostojno obremeniti.

7. Na pritožbeno navedbo, da sodišče prve stopnje sprva pravilno ugotavlja, da nepremičnina parcela št. 4952/8 k.o. X. ni skupni del, da pa je napačna in sama s seboj v nasprotju nadaljnja vsebina obrazložitve, da je omenjena nepremičnina posebni skupni del, pritožbeno sodišče odgovarja, da je upnik prvi del ugotovitev sodišča vzel iz konteksta celotne obrazložitve, saj je sodišče prve stopnje takoj nato pojasnilo, da je pri odločanju o upnikovem predlogu spregledalo, da je nepremičnina parcela št. 4952/8 k.o. X. v zemljiški knjigi vpisana kot lastnina na posebnem skupnem delu stavbe v etažni lastnini v korist vsakokratnega lastnika posameznega dela št. 1 v stavbi št. 000 k.o. X. Zemljiška knjiga je javna knjiga, ki je namenjena vpisu in javni objavi podatkov o pravicah na nepremičninah in pravnih dejstvih v zvezi z nepremičninami, zato mora sodišče pri odločanju o zahtevkih, katerih utemeljenost je odvisna od ali temelji na dejstvih, vpisanih v zemljiško knjigo, zaradi pravilne uporabe prava upoštevati zemljiškoknjižno stanje. Sodišče prve stopnje je tako pri odločanju pravilno izhajalo iz podatkov v zemljiški knjigi, zato so pritožbene navedbe o vsebini aneksa št. 1 k enostranskemu pravnemu poslu o razdelitvi nepremičnine v etažno lastnino opr. št. SV 199/06 z dne 8. 5. 2006 in o vsebini določb tretjega in četrtega odstavka 20. člena Stanovanjskega zakona – SZ-1 (za odločitev v tem postopku) pravno nepomembne.

8. Na pritožbene očitke, da je ugotovitev sodišča, da je v zemljiški knjigi nepremičnina parcela št. 4952/8 k. o. X. vpisana kot lastnina na posebnem skupnem delu stavbe v etažni lastnini v korist vsakokratnega lastnika posameznega dela št. 1 v stavbi št. 000 k. o. X. nelogična, saj bi bila lastninska pravica na nepremičnini parceli št. 4952/8 k. o. X. vknjižena v korist več lastnikov posameznih delov, in ne samo v korist lastnika posameznega dela št. 000-1, ter da je prvi del trditve, da je lastninska pravica vpisana kot lastnina na posebnem skupnem delu stavbe, v logičnem nasprotju z drugim delom trditve, da je lastninska pravica vpisana v korist vsakokratnega lastnika posameznega dela št. 1, pritožbeno sodišče odgovarja, da posebni skupni deli niso v solastnini vseh, temveč le nekaterih etažnih lastnikov, praviloma tistih, ki takšne skupne dele izključno uporabljajo. V konkretnem primeru je to samo eden od etažnih lastnikov, saj nepremičnina parcela št. 4952/8 k.o. X. služi le enemu etažnemu lastniku, in sicer vsakokratnemu lastniku posameznega dela št. 1 v stavbi št. 000 k.o. X., ki pa zato ni solastnik, temveč edini lastnik tega (posebnega) skupnega dela. Čeprav upnik pravilno opozarja, da SPZ ne pozna pojma posebnih skupnih delov in da posebne skupne dele ureja SZ-1, se pritožbeno sodišče ne strinja z zaključkom upnika, da gre za dva tako različna pravna položaja, da sodišče izpodbijane odločitve ne bi moglo opreti na določbo četrtega odstavka 105. člena SPZ. Razlika je namreč le v tem, da so skupni deli solastnina vseh etažnih lastnikov, posebni skupni deli pa solastnina le nekaterih (ne vseh) etažnih lastnikov, kar pa nikakor ne vpliva na neločljivo povezanost med lastnino na posameznem delu in solastnino na (posebnih) skupnih delih.

9. V zvezi s pritožbenimi navedbami, da nepremičnina parcela št. 4952/8 k. o. X. očitno je v pravnem prometu, sicer dolžnik na njej ne bil mogel pridobiti lastninske pravice oziroma ne bi bila obremenjena z več hipotekami, pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je »glavna« pravica lastnina posameznega dela (stanovanja), njej akcesorna pa je solastninska pravica na (posebnih) skupnih delih (atriju). Iz tega logično sledi, da je dolžnik na nepremičnini parceli št. 4952/8 k. o. X. (atriju) pridobil lastninsko pravico (upniki pa hipoteke) „zaradi“ lastninske pravice (oziroma hipoteke) na posameznem delu št. 1 v stavbi št. 000 k. o. X. (stanovanju). Kot je že bilo pojasnjeno zgoraj, je nepremičnina parcelna št. 4952/8 k.o. X. kot posebni skupni del (do celote) lastnina vsakokratnega lastnika posameznega dela št. 1 v stavbi št. 000 k.o. X., ali povedano drugače, pridobitev pravice na nepremičnini parceli št. 4952/8 k.o. X. je odvisna oziroma vezana na pridobitev pravice na posameznem delu št. 1 v stavbi št. 000 k. o. X. 10. Upnik je predlagal izvršbo le na nepremičnino s parcelno št. 4952/8 k.o. X. kot posebni skupni del, tega pa ni mogoče samostojno obremeniti, zato je odločitev sodišča prve stopnje pravilna. Upnikovi pritožbeni razlogi so bili neutemeljeni in ker tudi niso bile podane kršitve, na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

11. Upnik s pritožbo ni uspel, zato je pritožbeno sodišče na podlagi 1. odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 154. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ, odločilo, da sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.