Jedro

Pravdni stranki sta se na prvem naroku za glavno obravnavo sicer odpovedali ponovni glavni obravnavi, razen v primeru, da bo sodišče pri Zavodu RS za zaposlovanje pridobilo zvočni posnetek razgovora tožnice s pričo, v tem primeru pa bo sodišče določilo nov narok za glavno obravnavo. Dejstvo je, da postopek pred sodiščem tedaj še ni bil zaključen in je razumljivo, da tožnica do tega trenutka ni priglasila vseh stroškov postopka, saj še ni bil znan obseg vseh njenih stroškov. V nadaljevanju je sodiše izdalo sodbo, s katero je odločilo tudi o stroških postopka, pri tem pa stranki ni predhodno obvestilo, da je dokazni postopek zaključen in tako tožnici tudi ni dalo možnost, da priglasi svoje potrebne stroške postopka. Tako sodišče ni odločalo o vseh stroških postopka, niti jih ni priznalo niti jih ni zavrnilo.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v V. točki izreka razveljavi ter se zadeva v tem obsegu vrne v nov postopek.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je izdalo sodbo, s katero je razsodilo: da se ugotovi, da je odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi opravljanja javnih del z dne 3. 3. 2016, datirana z dnem 4. 11. 2016 nezakonita (I. točka izreka); da tožeči stranki delovno razmerje pri toženi stranki ni prenehalo z dnem 4. 11. 2016, temveč po pogodbi o zaposlitvi z dne 3. 3. 2016 traja neprekinjeno še naprej od dne 5. 11. 2016 do vključno 31. 12. 2016 ter zavrnilo zahtevek za priznanje delovnega razmerja za dne 4. 11. 2016 (II. točka izreka); da je tožena stranka dolžna tožeči stranki v roku 8 dni od prejema pisnega odpravka sodbe za obdobje od 5. 11. 2016 do vključno 31. 12. 2016 priznati vse pravice po pogodbi o zaposlitvi zaradi opravljanja javnih del z dne 3. 3. 2016, pod izvršbo ter zavrnilo zahtevek za priznanje vseh pravic tožeči stranki po pogodbi o zaposlitvi zaradi opravljanja javnih del z dne 3. 3. 2016 za dne 4. 11. 2016 (III. točka izreka); da je tožena stranka dolžna tožeči stranki v roku 8 dni od prejema pisnega odpravka sodbe za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja od 5. 11. 2016 do vključno 31. 12. 2016 obračunati bruto nadomestilo plače za mesec november 2016 v znesku 646,96 EUR, od navedenega bruto zneska odvesti akontacijo dohodnine in obvezne prispevke za socialno varnost ter tožeči stranki izplačati ustrezni neto znesek skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 12. 2016 dalje do plačila, in za mesec december 2016 v znesku 790,73 EUR, od navedenega bruto zneska odvesti akontacijo dohodnine in obvezne prispevke za socialno varnost ter tožeči stranki izplačati ustrezni neto znesek skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 1. 2017 dalje do plačila, pod izvršbo; zavrnilo pa je zahtevek za obračun in plačilo nadomestila plače za dne 4. 11. 2016 (IV. točka izreka); da je tožena stranka dolžna toženi stranki povrniti 599,46 EUR stroškov postopka v 15 dneh po prejemu pisnega odpravka sodbe, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od izteka navedenega roka dalje do plačila, pod izvršbo (V. točka izreka).

2. Tožnica navaja, da vlaga delno pritožbo zoper V. točko izreka sodbe (stroški postopka) ter pritožbenemu sodišču predlaga, da sodbo v izpodbijanem delu razveljavi in ugodi stroškom postopka v celoti. Navaja, da je sodišče tožnici priznalo stroške v višini 599,46 EUR, ki jih je tožena stranka dolžna plačati tožnici, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne poteka roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti dalje do plačila. Glede na dejstvo, da je sodba izšla, ne da bi stranke imele možnost priglasiti svoje stroške, je potrebno upoštevati tudi stroške navedene v pritožbi. Na zadnjem naroku za glavno obravnavo sta se stranki sicer odpovedali ponovni glavni obravnavi, vendar postopek s tem še ni bil zaključen, saj je sodišče opravljalo dodatne poizvedbe pri Zavodu RS za zaposlovanje. Dokazni postopek tedaj še ni bil zaključen in tožnica še ni mogla priglasiti vseh stroškov postopka, saj še ni bil znan obseg njenih stroškov. Nato je sodišče dne 23. 8. 2017 izdalo sodbo, s katero je odločilo o stroških, ne da bi predhodno tožnico obvestilo, da je dokazni postopek zaključek in ji dalo možnost, da priglasi svoje stroške. Sodišče ni upoštevalo stroškov za zastopanje stranke na prvem naroku dne 12. 4. 2017 v višini 300 točk ter stroškov za zastopanje na naroku dne 26. 5. 2017 v višini 300 točk. Prav tako sodišče ni upoštevalo stroškov mediacije v višini 300 točk, stroškov zaradi odsotnosti odvetnika zaradi obravnave za čas 3,5 ur v višini 350 točk. Sodišče je neupravičeno zavrnilo vračilo stroškov v višini 300 točk za sestavo zahtevka, ki ga je pooblaščenec naslovil na toženo stranko dne 18. 10. 2016. Takšen zahtevek je bil vrednoten na podlagi določil ODT 38. Gre za samostojno pravno dejanje, katerega je pooblaščenec izvedel z namenom morebitne izvensodne rešitve spora. Sodišče je tudi delno zavrnilo zahtevek za povračilo stroškov sestave prve pripravljalne vloge, pri čemer se ta vrednoti enako kot tožba 300 točk in ne 225 točk, kot napačno ocenjuje sodišče. Tako sodišče ni upoštevalo stroškov v višini 1250 točk ter zavrnilo priglašen strošek za zahtevek v višini 300 točk in upoštevalo prenizek znesek nagrade za sestavo prve pripravljalne vloge za 75 točk. Sodišče tudi ni upoštevalo posledično 2 % materialnih stroškov tako, da bi moralo priznati tožnici stroške v višini 2728,50 točk, vse povečano za 22 % DDV. Tožnica priglaša pritožbene stroške postopka. Tožnica prilaga delni pritožbi tudi stroškovnik z dne 21. 9. 2017. 3. Pritožba tožnice zoper odločitev o stroških postopka je utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z določbo 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s sprem.) v povezavi s 365. členom ZPP po uradni dolžnosti pazilo na absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

5. Ugotoviti je, da je sodišče v V. točki izreka odločilo, da je tožena stranka dolžna toženi stranki povrniti 599,46 EUR stroškov postopka v 15 dneh po prejemu pisnega odpravka sodbe, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od izteka navedenega roka dalje do plačila. Pritožbeno sodišče uvodoma navaja, da je sodišče prve stopnje v izreku napačno navedlo, da je tožena stranka dolžna toženi stranki povrniti stroške postopka, kar bo sodišče moralo upoštevati v ponovljenem postopku in odločiti, da je tožena stranka dolžna tožnici povrniti določene stroške postopka, odmerjene po sodišču. 6. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da pritožba tožnice utemeljeno navaja, da sicer drži navedba, da sta se pravdni stranki na prvem naroku za glavno obravnavo 29. 5. 2017 sicer odpovedali ponovni glavni obravnavi, razen v primeru, da bo sodišče pri Zavodu RS za zaposlovanje pridobilo zvočni posnetek razgovora tožnice s pričo A.A., v tem primeru pa bo sodišče določilo nov narok za glavno obravnavo. Dejstvo je, da postopek pred sodiščem tedaj še ni bil zaključen in je razumljivo, da tožnica do tega trenutka ni priglasila vseh stroškov postopka, saj še ni bil znan obseg vseh njenih stroškov. V nadaljevanju je sodišče dne 23. 8. 2017 izdalo sodbo, s katero je odločilo tudi o stroških postopka, pri tem pa stranki ni predhodno obvestilo, da je dokazni postopek zaključen in tako tožnici tudi ni dalo možnost, da priglasi svoje potrebne stroške postopka. Tako sodišče ni odločalo o vseh stroških postopka, niti jih ni priznalo niti jih ni zavrnilo.

7. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče upoštevati navedeno in odločiti o vseh priglašenih stroških postopka, ki jih priglaša tožnica v priloženem stroškovniku z dne 21. 9. 2017, prav tako pa odločiti o stroških pritožbe, saj je pritožbeno sodišče odločilo, da so pritožbeni stroški nadaljnji stroški postopka.

8. Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče pritožbi tožnice ugodilo in izpodbijani sklep v V. točki izreka (stroški postopka) razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje, za kar je imelo pravno podlago v določilih 365. člena ZPP.