Jedro

V zadevi ni sporno, na kateri prizidek gostinskega objekta se nanaša inšpekcijska odločba. Tudi sicer je ta v izreku inšpekcijske odločbe opredeljen ne le z zemljiškoknjižno oznako zemljišča, na katerem stoji, ampak tudi z opisom dejanske lege (med obstoječim gostinskim objektom in novo gostinsko stavbo). Zato so za to zadevo nepomembne tožbene navedbe glede napak v izmeri, saj ta okoliščina ne vpliva na identifikacijo objekta, ki ga mora tožnik odstraniti.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Toženka je zaradi nelegalne gradnje na zemljišču parc. št. 3/1 k.o. …, to je na prostoru med obstoječim gostinskim objektom in novo gostinsko stavbo, izdala tožniku inšpekcijsko odločbo. Z njo mu je naložila, da takoj po njeni vročitvi ustavi gradnjo pritličnega prizidka (jedilnice za gostinske namene), nad njim zgrajenega pokritega hodnika s polkrožnim nadstreškom ter zunanjih armiranobetonskih stopnic v obliki črke L za dostop z dvorišča na pokriti hodnik (1. točka izreka) in jih v roku enega meseca od prejema odločbe odstrani ter vzpostavi zemljišče v prejšnje stanje (2. točka). V 3. točki je za nelegalno zgrajene objekte izrekla prepovedi iz 158. člena Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1). Tožnika je opozorila, da se bo v primeru neizpolnitve odrejene obveznosti začel postopek izvršbe nedenarne obveznosti, ki se bo opravil po drugih osebah (4. točka). Navedla je še, da bo o stroških postopka izdan poseben sklep (5. točka) in da pritožba zoper to odločbo ne zadrži njene izvršitve (6. točka).

Iz obrazložitve odločbe izhaja, da je tožnik na zaslišanju povedal, da je omenjene objekte zgradil v letu 2010 brez gradbenega dovoljenja. Ker bi ga za tako gradnjo moral pridobiti, a ga ni, so podani pogoji za izrek inšpekcijskega ukrepa iz 152. člena ZGO-1. Upravni organ druge stopnje je ob reševanju tožnikove pritožbe odpravil 4. vrstico 3. točke izreka prvostopenjske odločbe (prepoved prometa z objektoma na zemljišču parc. št. 3/1 k.o. …) in jo nadomestil z novo, s katero se prepoveduje promet z objekti in zemljiščem, na katerem so. V preostalem delu je tožnikovo pritožbo zavrnil. V obrazložitvi pojasnjuje, da prvi odstavek 158. člena ZGO-1 pri nedovoljenih gradnjah prepoveduje tudi promet z objektom ali z zemljiščem, na katerem je. Ker s prvostopenjsko odločbo prepoved prometa z zemljiščem, na katerem stojijo nedovoljeni objekti, ni bila nedvoumno izrečena, je pritožbeni organ v tem delu spremenil prvostopenjsko odločbo. V preostalem delu pa je kot nepomembne za odločitev zavrnil pritožbene navedbe o postopku sprejemanja prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Domžale in o tem, da je bila jedilnica kot prizidek izločena iz projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja za gostinski objekt zaradi prevelike gostote pozidave.

Tožnik se s tako odločitvijo ne strinja in v tožbi navaja, da je pritožbo vložil na Ministrstvo za okolje in prostor (v nadaljevanju MOP), o njej pa je odločal nov organ, to je Ministrstvo za infrastrukturo in prostor (v nadaljevanju MZIP). Meni, da bi moral biti o prenosu pristojnosti na nov organ obveščen oz. biti povabljen na zaslišanje ali pa bi morala biti zadeva vrnjena v ponovni postopek zaradi dejstva novonastalega Inšpektorata RS za promet, energetiko in prostor, Območna enota Ljubljana – Kranj, Inšpekcijska pisarna Domžale. Očita tudi, da tlorisne dimenzije prizidka niso pravilne in se bistveno razlikujejo od tlorisa armiranobetonske plošče nad prizidkom, ugotovljene pa so bile brez njegove prisotnosti. Predlaga, naj sodišče izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne v ponovno odločanje ali pa jo samo reši. Toženka na tožbo ni odgovorila.

Tožba ni utemeljena.

Nelegalna gradnja pomeni, da se gradnja oz. dela, za katera je predpisano gradbeno dovoljenje, izvajajo oz. so izvedena brez veljavnega gradbenega dovoljenja (12.1. točka prvega odstavka 2. člena ZGO-1). Po prvem odstavku 3. člena se gradnja novega objekta, njegova rekonstrukcija in odstranitev lahko začne le na podlagi pravnomočnega gradbenega dovoljenja. V primeru nelegalne gradnje pristojni gradbeni inšpektor odredi, da se gradnja takoj ustavi ter da se že zgrajeni objekt v določenem roku na stroške inšpekcijskega zavezanca odstrani, vzpostavi prejšnje stanje ali drugače sanira objekt, če vzpostavitev v prejšnje stanje ni možna (152. člen ZGO-1).

Ker v zadevi ni sporno, da tožnik za gradnjo obravnavanih objektov ni pridobil gradbenega dovoljenja, se sodišče v celoti strinja z razlogi upravnih aktov obeh stopenj, s katerimi je ugotovljeno, da so v zadevi izpolnjeni pogoji za izrek inšpekcijskih ukrepov zaradi nelegalne gradnje. Sodišče se na te razloge sklicuje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1).

Na odločitev v zadevi ne more vplivati reorganizacija upravnih organov, ki so po določbah ZGO-1 in Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) pristojni za odločanje na prvi in drugi stopnji v gradbenih inšpekcijskih postopkih. Po 26. členu ZGO-1 so za inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem določb tega zakona, ki se nanašajo na gradnjo, pristojni gradbeni inšpektorji inšpektorata v sestavi ministrstva, pristojnega za prostorske in gradbene zadeve. To pomeni, da je izpodbijano odločbo izdal za to v času odločanja pristojni gradbeni inšpektor Inšpektorata RS za okolje in prostor kot organa v sestavi MOP.

V skladu z drugim odstavkom 16. člena ZUP pa so za odločanje na drugi stopnji v upravnih zadevah iz državne pristojnosti pristojna ministrstva, če zakon ne določa drugače. V obravnavani zadevi je bilo glede na čas odločanja o tožnikovi pritožbi za to pristojen MZIP in ne več MOP. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o državni upravi (Uradni list RS, št. 21/12, ZDU-1F) je namreč v 8. členu črtal dotedanji 36. člen ZDU-1, po katerem je bilo za opravljanje nalog s področja prostora pristojen MOP, v 10. členu pa določil, da naloge na področju prostora opravlja MZIP.

Ker je po navedenih zakonskih spremembah v državni upravi pristojnost MOP na področju prostorskih zadev prešla na MZIP, zaradi česar je o tožnikovi pritožbi zoper inšpekcijsko odločbo odločalo za to pristojno ministrstvo, so za odločitev v zadevi nepomembne njegove navedbe, da je pritožbo vložil na MOP. O spremembah v organizaciji pa upravni organ stranke ni dolžan obveščati, niti ta sprememba ne vpliva na vsebinsko odločanje v zadevi.

V zadevi ni sporno, na kateri prizidek gostinskega objekta se nanaša inšpekcijska odločba. Tudi sicer je ta v izreku inšpekcijske odločbe opredeljen ne le z zemljiškoknjižno oznako zemljišča, na katerem stoji (parc. št. 3/1 k.o. …), ampak tudi z opisom dejanske lege (med obstoječim gostinskim objektom in novo gostinsko stavbo). Zato so za to zadevo nepomembne tožbene navedbe glede napak v izmeri, saj ta okoliščina ne vpliva na identifikacijo objekta, ki ga mora tožnik odstraniti. Posledično je neupošteven tudi očitek, da pri izmeri ni sodeloval. Ker je sodišče ugotovilo, da tožba ni utemeljena, jo je v skladu s prvim odstavkom 63. člena ZUS-1 zavrnilo. V zadevi je odločilo na seji, saj dejstva, na katera se sklicuje tožnik (drugačne izmere prizidka, reorganizacija uprave), za odločitev niso pravno odločilna (2. alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).