Jedro

V skladu s 1. točko prvega odstavka 386. člena ZFPPIPP se poslovna sposobnost stečajnega dolžnika omeji tako, da ne more sklepati pogodb in opravljati drugih pravnih poslov ali dejanj, katerih predmet je razpolaganje z njegovim premoženjem, ki spada v stečajno maso. Pri razpolaganju s tem premoženjem postane stečajni upravitelj zakoniti zastopnik stečajnega dolžnika (drugi odstavek 245. člena ZFPPIPP).

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II.Tožnica je dolžna tožencu povrniti 522,65 EUR stroškov pritožbenega postopka v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od naslednjega dne dalje do plačila.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom tožbo, vloženo 9. 8. 2023, zavrglo, ker je ugotovilo, da jo je vložila nepooblaščena oseba, namreč odvetnik, pooblaščen direktno s strani tožnice, ne pa njen stečajni upravitelj, čeprav gre za premoženje, ki spada v stečajno maso. Odvetnik v podeljenem roku tudi ni predložil dokazila, da stečajni upravitelj odobrava vloženo tožbo.

2.Zoper sklep se tožnica pritožuje, predlaga, da se ga razveljavi ter opredeljuje svoje pritožbene stroške. Navaja, da tožba temelji na trditvi, da sta stečajni upravitelj in kupec ravnala zlonamerno, in če gre za tim. kvalificirano nedobrovernost sodna praksa dopušča odstop od pravila iz 5. odst. 342. čl. ZFPPIPP, ki prepoveduje uveljavljanje zahtevkov zoper kupca. Tožnici je zato treba priznati procesno sposobnost za izbrisno tožbo, saj bi sicer zaradi omejitve po 1. tč. 1. odst. 386. čl. ZFPPIPP ostala brez sodno pravnega varstva. Navaja, da je stališče sodne prakse tudi to, da pravica upnika uveljavljati ničnost posla, s katerim je dolžnik je premoženje odtujil, z začetkom stečajnega postopka ne preneha. Poleg tega pravi, da se pravni interes za oblikovalno izbrisno tožbo domneva in da ga ni treba izkazovati.

3.Toženec je na pritožbo odgovoril, predlagal njeno zavrnitev ter zahteval povrnitev pritožbenih stroškov.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Prvostopenjsko sodišče je pravilno odločilo in v obrazložitvi svoje odločitve pravilno odgovorilo na vse tožničine argumente, ki jih sedaj ta ponavlja v pritožbi in se z razlogi prvostopenjskega sodišča sploh ne sooči. Nadalje pritožbeno sodišče ugotavlja, da se pritožnica sklicuje na sodno prakso, ki je ne navaja, zato na ta argument (češ da izpodbijana odločitev od nje odstopa), ni mogoče odgovoriti. Zato gre zgolj ponoviti ključne, nosilne (in pravilne) razloge sodišča prve stopnje; V skladu s 1. tč. 1. odst. 386. čl. Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) se poslovna sposobnost stečajnega dolžnika omeji tako, da ne more sklepati pogodb in opravljati drugih pravnih poslov ali dejanj, katerih predmet je razpolaganje z njegovim premoženjem, ki spada v stečajno maso. Pri razpolaganju s tem premoženjem postane stečajni upravitelj zakoniti zastopnik stečajnega dolžnika (2. odst. 245. čl. ZFPPIPP). Navedena omejitev poslovne in s tem tudi procesne sposobnosti stečajnega dolžnika glede premoženja, ki spada v stečajno maso, ne predvideva nobene izjeme. Navedene izjeme z nobeno razlago ne omogoča niti 5. odst. 342. čl. ZFPPIPP, saj ta govori o uveljavljanju pravic "[u]deleženca, ki ni uspel na javni dražbi ali v postopku javnega zbiranja ponudb, upnika, predkupnega upravičenca ali tretje osebe".

6.Pritožbeni argument domneve pravnega interesa po 181. čl. Zakona o pravnem postopku (ZPP) za oblikovalno tožbo ni sklepčen, saj ni jasno, kako bi navedeno lahko vplivala na pomanjkanje predpostavke procesne sposobnosti in s tem procesne aktivne legitimacije.

7.Pritožba je torej neutemeljena in jo je bilo zato treba zavrniti ter izpodbijani sklep potrditi (2. tč. 365. čl. ZPP).

8.Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na 1. odst. 165. čl. ZPP; pritožnica mora sama kriti stroške svoje neuspešne pritožbe, tožencu pa mora povrniti stroške odgovora, ki mu jih je z njo povzročila (1. odst. 154. čl. ZPP), in sicer 700 tč. po veljavni Odvetniški tarifi za sestavo odgovora, povečano za pavšal materialnih stroškov in DDV, skupaj 522,65 EUR. Priznane stroške mora tožnica toženec plačati v 15 dneh (1. in 2. odst. 313. čl. ZPP), če zamudi, pa gredo od izteka tega roka še zahtevane zakonske zamudne obresti (1. odst. 299. čl. in 1. odst. 378. čl. OZ).

Zveza

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (2007) - ZFPPIPP - člen 245, 245/2, 342, 342/5, 386, 386/1, 386/1-1 Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 181

Pridruženi dokumenti

Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.