Jedro

Sodišče prve stopnje je upnikov predlog nepravilno zavrglo s sklicevanjem na določbe ZPP, saj se skladno s 15. členom ZIZ v postopku izvršbe in zavarovanja določbe ZPP smiselno uporabljajo le, če ni v ZIZ ali kakšnem drugem zakonu določeno drugače. V trinajstem odstavku 40. člena ZIZ, ki govori o vsebini predloga za izvršbo je določeno, če upnik vloži predlog za izvršbo po pooblaščencu, se v predlogu za izvršbo navede, da je bilo pooblastilo dano. To pa je v konkretni zadevi storil upnik, ko se je v predlogu za izvršbo skliceval na pooblastilo, dano v pravdni zadevi.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlog za izvršbo, ker pooblaščenec upnika, ki je odvetnik, predlogu ni predložil pooblastila (peti odstavek 98. člena ZPP).

Zoper izpodbijani sklep se je pravočasno pritožil upnik. V pritožbi navaja, da pri izvršilnem postopku ne gre za pravdna dejanja, ampak za izvršilna dejanja, za opravo katerih zakon ne zahteva posebnega pooblastila in torej velja določilo člena 95/1 točka 2 ZPP. Ta pravi, da ima odvetnik v okviru pravdnega pooblastila pravico zahtevati izvršbo ali zavarovanje in opravljati vsa dejanja, ki so potrebna v tem postopku. Ker zakon izrecno določa, da je treba pooblastilo predložiti pri prvem pravdnem dejanju, je stališče sodišča napačno. Pooblaščenec je namreč pooblastilo upnika predložil pri prvem pravdnem dejanju v pravdi, iz katere izvira izvršilni naslov.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče druge stopnje je preizkusilo izpodbijani sklep v okviru pritožbenih razlogov in glede tistih kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju, v nadaljevanju ZIZ).

V predmetni zadevi je upnik vložil predlog za izvršbo na podlagi pravnomočne in izvršljive sodbe Okrožnega sodišča v Kranju opr. št. P 99/96 z dne 21. 02. 2002, v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. I Cp 1226/2002 z dne 27. 03. 2003. Višje sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje upnikov predlog nepravilno zavrglo s sklicevanjem na določbe ZPP, saj se skladno s 15. členom ZIZ v postopku izvršbe in zavarovanja določbe ZPP smiselno uporabljajo le, če ni v ZIZ ali kakšnem drugem zakonu določeno drugače. V trinajstem odstavku 40. člena ZIZ, ki govori o vsebini predloga za izvršbo (in je pričel veljati z uveljavitvijo novele ZIZ-E dne 25. 11. 2006, Ur. l. RS, št. 115/2006) je določeno, če upnik vloži predlog za izvršbo po pooblaščencu, se v predlogu za izvršbo navede, da je bilo pooblastilo dano. To pa je v konkretni zadevi storil upnik, ko se je v predlogu za izvršbo skliceval na pooblastilo dano v pravdni zadevi. Sodišče prve stopnje, ki pri odločanju ni uporabilo določb 40. člena ZIZ, in je zavrglo predlog za izvršbo, je bistveno kršilo določbe pravdnega postopka, to pa je vplivalo na zakonitost in pravilnost izpodbijanega sklepa (prvi odstavek 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Glede na navedeno je višje sodišče pritožbi upnika ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek, v katerem naj sodišče ob upoštevanju ugotovljenega ponovno odloči o predlogu za izvršbo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Odločitev o stroških pritožbenega postopka upnika temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.