Jedro

Potem, ko je 40. člen Zakona o razlastitvi in o prisilnem prenosu pravice uporabe nehal veljati, razlikovanje med kmetijskim in stavbnim zemljiščem ni več bistveno. Treba je ugotoviti tržno ceno razlaščenega zemljišča.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek in odločanje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom določilo odškodnino za razlaščeno zemljišče in sicer del parcele št. 621/1 njiva, vl. št. 1131 k.o. D. s površino 393 m2. To zemljišče je bilo A.T. razlaščeno na podlagi odločbe Sekretariata za varstvo okolja in urejanje prostora Občine L. št. ..... z dne 13.11.1992. Odškodnino je določilo v znesku 191.076,60 SIT. Odločilo je, da je Republika Slovenija kot razlastitvena upravičenka dolžna plačati nasprotnemu udeležencu ta znesek v 30 dneh po pravnomočnosti sklepa skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od izdaje sklepa do plačila. Odločilo je tudi o tem, da je stroške postopka dolžna plačati predlagajoča stranka. Ugotovilo je, da je predmet določanje odškodnine kmetijsko zemljišče. Odškodnino je določilo v skladu z mnenjem sodnega izvedenca.

Proti sklepu se pritožuje nasprotni udeleženec zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava te predlaga razveljavitev sklepa. Navaja, da samo odločba Sekretariata za varstvo okolja ne zadostuje, da bi sodišče lahko določilo odškodnino. Sodišče bi lahko določilo odškodnino šele po odmeri parcele, saj lahko le pristojni geodetski organ določi, kolikšna je parcela po razlastitvi. Poleg tega gre za gradbeno parcelo, kar bi moral izvedenec upoštevati pri cenitvi. Parcela ima namreč dostop z javne poti, možen pa je tudi takojšen priključek vseh instalacij za morebitni objekt. Ni res, da bi moral udeleženec izkazati ta dejstva, ampak bi to moralo ugotoviti sodišče. Pritožba je utemeljena.

Pritožbeni razlogi so sicer le delno upoštevni, vendar pa je pritožbeno sodišče pri presoji pravilnosti sklepa v okviru preizkusa po uradni dolžnosti ugotovilo napačno uporabo materialnega prava. V zvezi s tem pa dejansko stanje ni ugotovljeno. Sklep je bilo zato treba razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek in odločanje (čl. 370/1 Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s čl. 37 Zakona o nepravdnem postopku - ZNP).

Tako je brezpredmetna pritožbena trditev, da bi se odškodnina lahko odmerila šele po odmeri parcele, saj je osnova za določitev odškodnine pravnomočna odločba s podatki, ki so v njej navedeni. Ta odločba je v spisu, odmera parcele pa je za ta postopek glede na pravnomočno odločbo brez pomena.

Ostaja torej odprto vprašanje višine odškodnine. Sklep ima o tem le pomanjkljive razloge, saj ne pove, kateri predpis je bil temelj za določitev odškodnine, ampak se sklicuje le na izvedensko mnenje. V zvezi s tem je treba povedati, da o odškodnini za razlaščene nepremičnine govorijo členi 32 in naslednji Zakona o razlastitvi in o prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini (Ur. l. SRS št. 5-280/80, 20-983/89). Po teh določbah se posebej določa odškodnina za kmetijsko zemljišče (38. čl.) in posebej za stavbno (39. čl.). Vendar pa je to razlikovanje imelo pomen, dokler je veljal tudi 40. čl. citiranega zakona, ki je posebej določal, kako se določi odškodnina za stavbno zemljišče. Ob času odločanja v tej zadevi pa ta člen ne velja več, citirani zakon pa tako nima več posebnih določb o tem, kako se določa odškodnina za stavbno zemljišče. Taka situacija pa hkrati tudi pomeni, da ne more biti več bistvenega pomena v zvezi z določitvijo odškodnine razlikovanje med kmetijskim in stavbnim zemljiščem. Glede na to, da torej zakon nima več določb o tem, kako se določa odškodnina za stavbno zemljišče, ima pa jih o tem, kako se določa odškodnina za kmetijsko zemljišče - tam pa je govora o tržni ceni - člen 38/1 - je torej mogoče reči, da je v vsakem primeru treba ugotoviti tržno ceno razlaščenega zemljišča. Kot povedano, izpodbijani sklep o tem nima razlogov, iz izvedenskega mnenja v spisu pa izhaja, da je izvedenec kot podlago cenitve vzel Enotno metodologijo za ugotavljanje vrednosti kmetijskih zemljišč in gozda (Ur. l. SRS št. 10- 534/87, 30-1612/89). Ta metodologija je izdana na podlagi 65. čl. Zakona o razlastitvi in o prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini, ki govori o tem, da pristojni komite izda metodologijo za vrednotenje lesne mase. Kolikor 1. čl. omenjene metodologije govori o tem, da se uporablja tudi za določanje vrednosti kmetijskih zemljišč v postopku razlastitve, to ne more veljati, ker je v nasprotju s čl. 38/1 citiranega zakona. Tako bo torej v ponovljenem postopku moralo sodišče prve stopnje ugotoviti tržno ceno odvzetega zemljišča. Praviloma naj bi bila tržna cena taka, kakršno so dosegala zemljišča podobne vrste, odkupljena v prostem prometu za podoben ali enak namen kot obravnavano zemljišče.