- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
Sklep I R 48/2007
ECLI:SI:VSRS:2007:I.R.48.2007 Civilni oddelek
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Zakon predpisuje obravnavanje predloga za obnovo postopka pri sodišču, ki je odločalo na prvi stopnji, tako da nima podlage pavšalno zatrjevanje tožene stranke, da pri istem sodišču ni mogoče pričakovati korektnega in zakonitega postopanja glede obnove pravdnega postopka.
Izrek
Predlog se zavrne.
Obrazložitev
V pravdni zadevi Okrajnega sodišča v Piranu opr. št. P 203/2003 je toženka vložila predlog za obnovo postopka in hkrati predlagala določitev drugega stvarno pristojnega sodišča. Navedla je, da so več kot očitno podani razlogi po 67. členu ZPP, ker zaradi že zavzetega stališča v konkretni zadevi in zaradi nedvomnih poznavanj na območju Primorske ni mogoče pričakovati korektnega in zakonitega postopanja glede obnove pravdnega postopka.
Predlog ni utemeljen.
Po 67. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS št. 16/99-2/2004) lahko vrhovno sodišče na predlog stranke določi za postopanje drugo stvarno pristojno sodišče, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so zato podani drugi tehtni razlogi.
Razlog, ki ga navaja toženka v svojem predlogu, ni tehten razlog v smislu 67. člena ZPP. Če je toženka predlagala obnovo postopka, je logično, da je bil pravdni postopek pravnomočno končan in je sodišče oziroma sodnik, ki je zadevo obravnaval, zavzel stališče v obravnavani zadevi. Zakon (397. in 400. člen ZPP) predpisuje obravnavanje predloga za obnovo postopka pri sodišču, ki je odločalo na prvi stopnji, tako da nima podlage pavšalno zatrjevanje tožene stranke, da pri istem sodišču ni mogoče pričakovati korektnega in zakonitega postopanja glede obnove pravdnega postopka. Trditev o pričakovanem nekorektnem in nezakonitem postopanju sodišča pa ne morejo podkrepiti niti navedbe o ponarejeni zdravstveni dokumentaciji, saj se sklicujejo na domnevne nove dokaze, ki se bodo šele obravnavali, kar že samo po sebi zanika vsakršno spornost dosedanjega postopanja Okrajnega sodišča v Piranu. Neka nekonkretna trditev v predlogu o nedvomnih poznavanjih na področju Primorske pa tudi ne utemeljuje razumnega dvoma v nepristranskost sodnikov navedenega sodišča. Zato glede na doslej znane okoliščine po presoji vrhovnega sodišča objektivna nepristranskost sodišča ne more biti prizadeta, tako da je treba zavrniti neutemeljen predlog za prenos pristojnosti na drugo sodišče.