Jedro

Določba 2. odst. 411. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 - v nadaljevanju ZPP) daje sodišču možnost, da v zakonskem sporu izda na predlog zakonca med ostalim tudi začasno odredbo o njegovem preživljanju.

Izrek

Pritožbi se deloma ugodi in se sklep v izpodbijanem delu tako spremeni, da se ugovoru dolžnika deloma ugodi in sklep o začasni odredbi vzdrži v veljavi glede dolžnosti dolžnika, da plačuje upnici preživnino v višini 20.000,00 SIT mesečno. V ostalem delu (glede preživnine nad 20.000,00 SIT) pa se sklep razveljavi in v tem obsegu zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor dolžnika in potrdilo sklep o začasni odredbi z dne 7.6.2000, s katerim je dolžniku A. H. naložilo plačevanje preživnine v znesku 40.000,00 SIT mesečno ženi B. H., s pričetkom plačevanja preživnine v roku 3 dni od izdaje odredbe ter nalogom Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, da navedeni znesek odtegne od pokojnine dolžnika in ga nakazuje upnici na njeno hranilno knjižico. Upnici je tudi naložilo, da vloži tožbo za razvezo zakonske zveze v treh mesecih po pravnomočnosti začasne odredbe. Proti navedenemu sklepu se pritožuje dolžnik zaradi bistvenih kršitev postopka, nepopolno ugotovljenega dejanskegea stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je sodišče zmotno kot bistveno okoliščino štelo rezultate v postopku poravnavanja Por. 02/99, ko je pristal, da bo takšno preživnino plačeval upnici. Upnica ni izkazala nikakršne nevarnosti, da bi ne prišla do poplačila svojih zahtevkov, saj dolžnik ne razpolaga in ne odtujuje oziroma skriva svojega premoženja. Prav tako je iz višine zahtevane preživnine jasno, da upnica rubi skoraj polovico njegovih prejemkov in bo utrpel veliko škodo. Znesek 40.000,00 SIT je povsem pretiran in neustrezen, saj upnica dolžniku že dlje časa ne kuha in pere, vse stroške življenja pa že leta poravnava dolžnik. Sodišče bi moralo na naroku razčiščevati ugovorne navedbe in šele potem izdati sklep. Z razveznim postopkom bi prav tako lahko upnica zaščitila in dosegla ugotovitev svojih terjatev, poslužila pa se je možnosti po 270. členu ZIZ, s tem pa onemogočila osebno izjavljanje dolžnika na naroku. Gre za specifično situacijo, v kateri je dolžnik že leta psihično in fizično ogrožen s strani upnice, ta je dosegla tudi uvedbo kazenskega postopka in uveljavila svoje pri poskusu poravnavanja. Prav tako je dolžnik že pred izdajo prvega sklepa osebno izročal denar upnici, nazadnje tudi po pošti, poslano pa je upnica zavrnila, kar kaže, da ji gre bolj za princip, kot pa za realno potrebo po denarnih sredstvih in ima očitno denar še iz drugih virov. V odgovoru na pritožbo upnica navaja, da so pritožbene navedbe neresnične in pavšalne ter imajo izključen namen preprečiti izvršitev utemeljene začasne odredbe. Pritožba je deloma utemeljena. Iz predloga za izdajo začasne odredbe je razvidno, da je vložen pred uvedbo pravdnega postopka, kar je dopustno glede na določbo 267. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), saj je vlagateljica predloga oziroma upnica v predlogu navedla, da bo po izdaji začasne odredbe verjetno prišlo do razveze zakonske zveze, ker je skupno življenje zakoncev postalo nevzdržno. Sodišče prve stopnje pa je ob izdaji začasne odredbe določilo rok, v katerem je upnica dolžna vložiti tožbo na razvezo zakonske zveze, v nasprotnem primeru bo namreč sodišče na dolžnkov predlog ustavilo postopek in razveljavilo opravljena dejanja (1. odst. 278. člena ZIZ). S tem je odgovorjeno na pritožbene navedbe, da bi upnica lahko dosegla uveljavitev svoje preživninske terjatve v postopku razveze zakonske zveze, brez podlage pa je tudi dolžnikova trditev, da mu je upnica z vložitvijo predloga za izdajo začasne odredbe onemogočila osebno izjavljanje na naroku. Določba 2. odst. 411. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 - v nadaljevanju ZPP) daje sodišču možnost, da v zakonskem sporu izda na predlog zakonca med ostalim tudi začasno odredbo o njegovem preživljanju. Navedena določba, na podlagi katere je tudi prvostopno sodišče izdalo izpodbijano začasno odredbo, je specialen predpis, ker pa ne vsebuje posebnih določb glede pogojev za izdajo začasnih odredb, se smiselno upoštevajo ustrezna določila ZIZ. Pri tem pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje v postopku pravilno ugotovilo obstoj pogojev za izdajo začasne odredbe, dolžniku pa je bila tudi dana možnost izjave oziroma navajanja dejstev ter predlaganja dokazov v svojo korist s tem, ko je po izdaji začasne odredbe lahko vložil ugovor. Narok v postopku za izdajo začasnih odredb pa ni potreben (29. člen ZIZ v zvezi z 239. členom istega zakona), zato sodišče prve stopnje ni storilo nobene kršitve določb postopka, ko pred odločitvijo o predlogu ni razpisalo naroka. Za verjeten obstoj preživninske terjatve ter nevarnost, da bo upnici uveljavitev te precej otežena, povsem zadostujejo ugotovitve, ki izhajajo iz navedb strank ter predlogu priloženih listin. Iz teh pa izhaja, da sta zakonca močno sprta, da je zaradi konfliktne situacije proti dolžniku že sprožen kazenski postopek, da upnica nima sredstev za življenje, dolžnik pa se je v postopku poravnavanja v kazenski zadevi (161.a člen Zakona o kazenskem postopku) tudi zavezal plačevati upnici mesečno preživnino in nenazadnje, da ji je določen znesek (20.000,00 SIT mesečno) za njeno preživljanje sam pripravljen plačevati. Pač pa ima pritožba prav, da ni razjasnjeno dejansko stanje v zvezi z vprašanjem višine preživnine glede razlike nad zneskom 20.000,00 SIT, niti v takem obsegu, da bi bilo mogoče z verjetnostjo reči, da je odločitev sodišča prve stopnje pravilna. Glede zneska 20.000,00 SIT namreč dolžnik že v ugovoru zatrjuje, da toliko že daje upnici, v pritožbi pa pojasnjuje, da naj bi upnica ob osebni vročitvi denarja in po pošti ta znesek zavrnila. Tudi ob upoštevanju, da so začasne odredbe le začasne narave in da o njih odloča sodišče na podlagi verjetno izkazanih dejstev (270. člen ZIZ), je potrebno v določenem obsegu raziskati premoženjske razmere strank, njihove preživninske potrebe in druge okoliščine, ki vplivajo na začasno določitev zneska za preživljanje enega zakonca v breme drugega zakonca. Sklep je bilo treba zato razveljaviti, kolikor gre za preživnino, ki presega 20.000,00 SIT mesečno in v tem obsegu zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom in 239. členom ZIZ). V ponovljenem postopku naj sodišče prve stopnje, po potrebi na naroku z zaslišanjem pravdnih strank, ponovno ugotovi višino predlaganega zneska preživnine nad začasno prisojenim zneskom, svojo odločitev pa naj tudi ustrezno obrazloži, saj zgolj načelo pravičnosti tudi za izdajo začasne odredbe ne zadostuje.