Jedro

Dejstvo, da v postopku, v katerem je bila zamudna sodba izdana, ni sodelovala oziroma o njem ni bila obveščena pritožnica, ki ima na stavbni pravici zastavno pravico, ne vpliva na dovoljenost predlaganega vpisa. Gre za predčasno prenehanje stavbne pravice zaradi kršitve imetnika stavbne pravice na podlagi 262. člena SPZ, ki ga lastnik zemljišča lahko zahteva ne glede na obstoj izvedenih pravic pri stavbni pravici in v takem primeru stavbna pravica na podlagi sodbe sodišča preneha ne glede na soglasje zastavnega upnika. Prav tako na dovoljenost vpisa ne vpliva okoliščina, da v sodbi ni določeno nadomestilo, ki ga je lastnica nepremičnine dolžna plačati imetniku stavbne pravice.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče je s sklepom z dne 7.11.2019 dovolilo vknjižbo izbrisa stavbne pravice na podlagi Zamudne sodbe Okrajnega sodišča v Ljutomeru, opr.št. P 1/11 z dne 20.5.2019 (v nadaljevanju zamudna sodba P 1/11). Zoper sklep o vpisu je ugovor vložil drug udeleženec N. d.d., U. 4, M. (v nadaljevanju druga udeleženka). Z izpodbijanim sklepom je prvostopenjsko sodišče njen ugovor zavrnilo in potrdilo sklep o vpisu. Pojasnilo je, da gre v obravnavanem primeru za predčasno prenehanje stavbne pravice (ta je bila namreč leta 2006 ustanovljena za 50 let), do katerega je prišlo zaradi kršitve imetnika stavbne pravice. V takšnem primeru pa stavbna pravica preneha ne glede voljo (soglasje) zastavnega upnika, ki ima zastavna pravico na stavbni pravici, saj je kršitev povzročil imetnik stavbne pravice kot zastavitelj in ima zato pravni položaj lastnika nepremičnine prednost pred položajem zastavnega upnika. Dejstvo, da zastavni upnik ni bil seznanjen s sodbo, na odločitev v tem zemljiškoknjižnem postopku ne vpliva.

2. Zoper takšno odločitev se po pooblaščencu pritožuje druga udeleženka, ki v pritožbi izpostavlja, da zamudna sodba P 11/11 ne predstavlja listine, na podlagi katere se lahko odloči o izbrisu zastavne pravice, saj iz navedene sodbe izhaja le, da preneha stavbna pravica na posameznih ne premičninah, med drugimi tudi na nepremičnini, ki je predmet tega postopka. Skladno z določilom 262. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ) velja, da sodišče ob prenehanju stavbne pravice določi primerno nadomestilo, ki ga mora plačati lastnik nepremičnine imetniku stavbne pravice. Ker se sodišče v zamudni sodbi P 11/11 ni izreklo o tem, zamudna sodba P 11/11 ne more predstavljati listine, ki bila podlaga za izbris stavbe pravice. Pomanjkanje določitve nadomestila v konkretnem primeru pomeni takšno pomanjkljivost sodne odločbe, da slednja ne more predstavljati podlage za izbris stavbne pravice. Glede na pomanjkljivost sodne odločbe, izdane v postopku, v katerem druga udeleženka niti ni bila stranka, bi izbris stavbne pravice na podlagi sodne odločbe, ki ne vsebuje odločitve o vseh relevantnih (obveznih) vprašanji, nedopustno posegel v pravni položaj drugega udeleženca, saj bi nastala pravna negotovost o predmetu njegovega zavarovanja oziroma o njegovi višini, saj nadomestilo v sodbi ni določeno. sodišče bi zato moralo že samo predlog za vpis zavrniti.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Kot je pravilno pojasnilo že prvostopenjsko sodišče je zamudna sodba, ki v tej zadevi predstavlja listino, ki je podlaga za predlagani vpis, vsekakor primerna listina za vknjižbo izbrisa stavbne pravice (3. točka prvega odstavka 40. člena Zakona o zemljiški knjigi; ZZK-1). Dejstvo, da v postopku, v katerem je bila zamudna sodba izdana, ni sodelovala oziroma o njem ni bila obveščena pritožnica, ki ima na stavbni pravici zastavno pravico, ne vpliva na dovoljenost predlaganega vpisa. Gre za predčasno prenehanje stavbne pravice zaradi kršitve imetnika stavbne pravice na podlagi 262. člena SPZ, ki ga lastnik zemljišča lahko zahteva ne glede na obstoj izvedenih pravic pri stavbni pravici in v takem primeru stavbna pravica na podlagi sodbe sodišča preneha ne glede na soglasje zastavnega upnika. Prav tako na dovoljenost vpisa ne vpliva okoliščina, da v sodbi ni določeno nadomestilo, ki ga je lastnica nepremičnine dolžna plačati imetniku stavbne pravice. V zemljiškoknjižnem postopku velja namreč načelo formalnosti (124. člen ZZK-1). Zemljiškoknjižno sodišče o pogojih za vpis odloča na podlagi listin, za katere zakon določa, da so podlaga za vpis in na podlagi stanja stanja v zemljiški knjigi. V presojo pravilnosti same listine (kar v bistvu pomenijo navedbe o pravilnosti (ne)odmere denarnega nadomestila v zamudni sodbi imetniku stavbne pravice) pa se zemljiškoknjižno sodišče ne sme spuščati. Vse navedeno je drugi udeleženki pravilno pojasnilo že prvostopenjsko sodišče. 5. Ker pritožbeni razlogi niso podani, sodišče pa tudi ni zasledilo kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (350. v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku; ZPP)1, je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1).

1 ZPP je sodišče uporabilo skladno z drugim odstavkom 120. člena ZZK-1 in 42. členom Zakona o nepravdnem postopku; ZNP-1.