7. 2. 2006

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki ga zastopa B. B., odvetnik v Z. Z., na seji senata dne 17. januarja 2006 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. I Up 1082/2005 z dne 21. 9. 2005 v zvezi s sodbo Upravnega sodišča, Oddelka v Mariboru, št. U 438/2004 z dne 12. 4. 2005, z odločbo Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve št. 02073/00004/2004 z dne 27. 9. 2004 in z odločbo Centra za socialno delo Murska Sobota št. 565-3/2004-21 z dne 23. 4. 2004 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Upravno sodišče je zavrnilo tožbo pritožnika zoper odločbo Ministrstva za delo družino in socialne zadeve, s katero je to potrdilo odločbo Centra za socialno delo Murska Sobota, ki je odločilo, da se mladoletnega C. C. odda v Vzgojno izobraževalni zavod V. Vrhovno sodišče je z izpodbijano sodbo pritožnikovo pritožbo zavrnilo.

2.Pritožnik zatrjuje, da so mu bile med postopkom odvzema in oddaje mladoletnega sina C. C. v vzgojno izobraževani zavod kršene pravice iz 55., 57., 61. in 65. člena Ustave. Organi, ki so odločali o odvzemu in oddaji mladoletnega sina C. C., naj bi se sklicevali na strokovno mnenje pristojne institucije, pri tem pa naj ne bi upoštevali pritožnikovih dokaznih predlogov o zaslišanju strokovnjakov, ki naj bi jih predlagal. Do kršitev njegovih pravic v dokaznem postopku naj bi prišlo zaradi njegove pripadnosti romski skupnosti. Meni, da se z odvzemom otroka iz romske skupnosti navedene ustavne pravice in svoboščine kršijo tudi otroku.

B.

3.V konkretnem postopku se je odločalo o odvzemu in oddaji pritožnikovega mladoletnega sina v vzgojno–izobraževalni zavod na podlagi 121. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 15/76 in nasl. in Uradni list RS, št. 64/01 in nasl. – ZZZDR), ker so pristojni organi ugotovili, da je zaradi osebne in vedenjske motenosti ogrožen njegov zdrav osebnostni razvoj. Za kršitev pravice iz 65. člena (položaj in posebne pravice romske skupnosti v Sloveniji), pravice iz 61. člena (izražanje narodne pripadnosti), pravice iz 55. člena Ustave (svobodno odločanje o rojstvu otrok) in pravice iz 57. člena (izobrazba in šolanje) bi šlo v primeru, če bi izpodbijani akti temeljili na kakšnem pravnem stališču, ki bi bilo nesprejemljivo z vidika navedenih ustavnih določb. Pritožnik tega niti ne zatrjuje. Dejstvo, da se pritožnik ne strinja z izpodbijano odločitvijo o odvzemu in oddaji sina v vzgojno izobraževalni zavod, pa zatrjevanih kršitev ne izkazuje.

4.Z zatrjevanjem, da so mu bile v postopku kršene ustavne pravice zaradi pripadnosti romski skupnosti, pritožnik smiselno uveljavlja kršitev prvega odstavka 14. člena Ustave. Po določbi prvega odstavka 14. člena Ustave so v Sloveniji vsakomur zagotovljene enake človekove pravice in temeljne svoboščine, ne glede na narodnost, raso, spol, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, gmotno stanje, rojstvo, izobrazbo, družbeni položaj ali katerokoli drugo osebno okoliščino. Navedbe pritožnika, da so mu bile kršene ustavne pravice, ker je pripadnik romske skupnosti, niso utemeljene, saj nimajo podlage v vpogledanih spisih. Izpodbijane odločbe se na to, da je pritožnik pripadnik romske skupnosti, ne opirajo. Drugih okoliščin v zvezi z zatrjevano kršitvijo pa pritožnik ne izkazuje. Zato očitno ne gre za kršitev 14. Ustave.

5.Z vidika pravice do enakega varstva pravic (22. člen Ustave) bi bil lahko relevanten očitek pritožnika, da upravni organi in sodišči niso sledili njegovim dokaznim predlogom za zaslišanje dodatnih strokovnjakov. Določba 22. člena Ustave vključuje tudi pravico stranke, da v postopku predlaga izvedbo dokazov. Vendar pa ta pravica ne pomeni, da ima stranka pravico do izvedbe vseh dokazov, ki jih predlaga. Če sodišče oceni, da predlagani dokazi oziroma dejstva, ki naj se z njimi ugotovijo, za odločitev v sporu niso odločilni ali da je neko dejstvo že dokazano, in to razumno obrazloži, nadaljnjih dokazov ni dolžno izvajati. V konkretnem primeru je Upravno sodišče obrazložilo, da pritegnitev dodatnega izvedenca ni potrebna, ker so bili v postopek vključeni strokovni delavci osnovne šole, dispanzerja za mentalno zdravje otrok in mladostnikov ter centra za socialno delo. Vrhovno sodišče je pritrdilo stališču Upravnega sodišča in navedlo, da se je sodišče prve stopnje opredelilo do vseh relevantnih tožbenih navedb in navedlo pravilne razloge. Dejstvo, da se pritožnik ne strinja z navedenim stališčem sodišč, pa ne zadošča za sklep o kršitvi pravice iz 22. člena Ustave.

6.Pritožnik zatrjuje, da naj bi bile z odvzemom in izločitvijo otroka iz romske skupnosti tudi mladoletnemu otroku kršene iste ustave pravice. Pritožnikov očitek je neutemeljen. Dejstvo, da je otrok, ki je pripadnik romske skupnosti, iz razlogov, ki jih zaradi varovanja otrokovih koristi določa zakon, odvzet in oddan v vzgojno izobraževani zakon samo po sebi ne more pomeniti kršitev pravic iz 65., 61. in 57. člena Ustave, drugih razlogov, ki bi utemeljevali zatrjevane kršitve, pa pritožnik ne navaja. Glede na navedeno se Ustavnemu sodišču ni bilo treba opredeliti do tega, ali pritožnik v postopku s to ustavno pritožbo sploh lahko uveljavlja kršitev otrokovih ustavnih pravic ter ali bi bilo otroku v tem postopku morebiti treba postaviti posebnega zastopnika.

7.Ker z izpodbijanimi sodnimi odločbami očitno niso bile kršene človekove pravice, kot jih zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

8.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) in tretje alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list Rs, št. 93/03 in 98/03-popr.) v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

Milojka Modrijan