Če vsem predlogom ni bilo ugodeno, to ne pomeni, da načelo zaslišanja stranke ni bilo spoštovano, saj je uresničitvi tega načela zadoščeno s tem, da je stranki dana možnost, da uveljavi in zavaruje svoje pravice in pravne koristi.
Ker ima obrazložitev drugostopenjskega organa podlago v dejanskem stanu, ugotovljenem v postopku pred prvostopenjskim organom, in v relevantnem materialnem pravu, ustrezno dopolnjuje obrazložitev prvostopenjske odločbe.
I. Tožba se zavrne.
II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.
Upravna enota Grosuplje (v nadaljevanju prvostopenjski organ) je z izpodbijano odločbo odločila, da se zemljišča iz komasacijskega sklada na komasacijskem območju ..., ki so navedena v odločbi o uvedbi komasacijskega postopka z dne 27. 1. 2004, na novo razdelijo med komasacijske udeležence, tako da A.A. vlaga v komasacijski sklad zemljišča s parc. št. 43, 94, 136, 214, 227, 228, 242, 260, 261, 262, 263, 330/10, 362/2, 364/1, 403, 454, 467, 471, 828/1, 828/1, 828/2, 1844, vse k.o. ... (kot so opredeljena s podatki o vrsti rabe, katastrskem razredu, površini v m2, površini po vrednostnih razredih ter vrednostih v cenilnih enotah pred in po odbitku zaradi povečanja površin poti, melioracijskih jarkov, vodotokov in zarasti), iz komasacijskega sklada pa se ji dodelijo zemljišča s parc. št. 2312, 2331, 2383, 2439 in 2472, vse k.o. ... (kot so opredeljena s podatki kot zgoraj). Organ v obrazložitvi odločbe navaja, da so bili v komasacijskem postopku v času med 12. 2. 2007 in 26. 2. 2007 razgrnjeni elaborat obstoječega stanja zemljišč na komasacijskem območju ..., elaborat idejne zasnove ureditve na tem komasacijskem območju in elaborat vrednotenja zemljišč, ki jih je izdelal izvajalec komasacije. Na elaborat idejne zasnove in na elaborat vrednotenja zemljišč podane pripombe je 23. 3. 2007 komasacijska komisija obravnavala ob udeležbi posameznih komasacijskih udeležencev. Prvostopenjski organ je s sklepi potrdil navedene elaborate. Med 1. 6. 2007 in 15. 6. 2007 je bil razgrnjen elaborat nove razdelitve zemljišč na komasacijskem območju ..., ki je bil izdelan na podlagi elaborata idejne zasnove, elaborata obstoječega stanja, elaborata vrednotenja zemljišč, želja komasacijskih udeležencev ter ob upoštevanju določb 64. in 65. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (v nadaljevanju ZKZ) in odločbe o uvedbi komasacijskega postopka. Na predlog nove razdelitve zemljišč podane pripombe je od 13. 8. do 17. 8. 2007 obravnavala komasacijska komisija ob sodelovanju posameznih komasacijskih udeležencev ter sprejela sklepe, s katerimi je seznanila komasacijske udeležence, ki so jih spremembe zadevale. Po sklepu z dne 3. 9. 2007 je izvajalec komasacije komasacijskim udeležencem v naravi pokazal njim dodeljena zemljišča. Komasacijski udeleženci so bili v naravi seznanjeni z mejami dodeljenih parcel do 5. 10. 2007. S sklepom prvostopenjskega organa z dne 3. 9. 2007 je bila določena vrednost cenilne enote na komasacijskem območju ... v denarju, in sicer je ena cenilna enota 0,0042 EUR. Zaradi zgraditve skupnih objektov in naprav oziroma povečanja površin poti, melioracijskih jarkov, vodotokov in zarasti, se je skupna vrednost vloženih zemljišč v komasacijski sklad zmanjšala za 2,5 %, za enak odstotek pa se je zato zmanjšala tudi vrednost zemljišč, ki jih dobi posamezni komasacijski udeleženec iz komasacijskega sklada. Geodetski organ je z izjavo z dne 14. 12. 2007 potrdil, da je zemljiško katastrski del elaborata o novi razdelitvi zemljišč iz komasacijskega sklada v katastrski občini ... izdelan v skladu s predpisi o zemljiškem katastru. Zaradi pripomb nekaterih komasacijskih udeležencev po zamejničenju je po opravljenih ustnih obravnavah 4. 3. in 5. 3. 2008 izvajalec komasacije izdelal spremembo razdelitvenih izkazov, prenos in predajo parcel pa je izvedel v naravi 20. 3. 2008. Po izjavi predstavnika izvajalca komasacije so bila dodeljena zemljišča približno enake kvalitete in velikosti, kot so jih komasacijski udeleženci imeli pred komasacijo, torej v okvirih, ki jih določa ZKZ v 65. členu. Izvajalec komasacije je po opravljeni spremembi izdelal nove izkaze, na podlagi katerih je mogoče ugotoviti, da so dodeljena zemljišča v zakonskih okvirih.
Ministrstvo za kmetijstvo in okolje (v nadaljevanju drugostopenjski organ) je z odločbo z dne 24. 2. 2012 zavrnilo pritožbo B.B. in A.A. zoper izpodbijano odločbo. Na podlagi listinske dokumentacije je ugotovilo, da je prvostopenjski organ po obravnavanih pripombah na razgrnjen elaborat nove razdelitve le-tega dvakrat spremenil. Iz primerjave stanja pred in po spremembah je razvidno, da je bilo predlogu pritožnikov v pretežnem delu ugodeno. Drugostopenjski organ je kot neutemeljene presodil pritožbene navedbe o kršitvi procesnih pravil in materialnih predpisov.
Tožnica kot oporočna dedinja A.A. vlaga tožbo zaradi nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja, bistvenih kršitev pravil postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je A.A. v komasacijski sklad vložila 38.332 m2, skupaj z B.B. 52.470 m2, pri čemer je bilo 30.000 m2 obdelanih in obdelovalnih površin. Na sestanku 8. 1. 2008 je predlagala dodelitev cca 2 ha zemljišč na najboljšem območju, s čemer so načeloma soglašali vse udeleženci sestanka. Na tem območju ji je bila dodeljena parc. št. 2383 v površini 11.112 m2, kar je manj, kot je bilo predlagano in bistveno manj kot je bilo vloženo. Vložene nepremičnine so predstavljale najboljše njivske površine in so kot take predstavljale pravilno katastrsko kulturo in vrsto rabe, na podlagi katere se določa vrednotenje zemljišč. Nekatere dodeljene nepremičnine so enake vrste rabe oziroma katastrske kulture, ker pa kataster ni ažuriran, se dogaja, da ima marsikatero zemljišče navedbo, da gre za njivo, ki pa v naravi to ni. Ker so bila vložena zemljišča najboljše kvalitete, je zahtevala, da se dodeli še 9.000 m2 zemljišč na območju najboljših zemljišč, da se ji, ker so parc. št. 2437, 2438 in 2439 opredeljene kot njive, v naravi pa so travnik, dodeljena parc. št. 2331 zaokroži s parc. št. 2333. Predlagala je ustavitev komasacije, soočenje komasacijskih udeležencev z izvajalcem komasacije, komasacijskim odborom ter komasacijsko komisijo, izvedenca za oceno vrste rabe zemljišč in ogled vloženih in dodeljenih zemljišč. Ker njenim predlogom ni bilo ugodeno, ji je kršena pravica do sodelovanja v postopku, katere del je pravica do zaslišanja stranke iz 9. člena ZUP. Prvostopenjski organ je kršil tudi določbo 214. člena ZUP, saj prvostopenjska odločba ne vsebuje obrazložitve v skladu s to določbo; nima razlogov glede odločilnih dejstev, nima razloženih zahtevkov strank ter njihove navedbe o dejstvih, nima ugotovljenega dejanskega stanja in dokazov, nima odločilnih razlogov za določen pravni zaključek. Odločba se sklicuje na izjavo gospoda C.C., da so dodeljena zemljišča približno enake kvalitete in velikosti, kot vložena zemljišča, odločba pa o tem nima razlogov. Do pripomb A.A. se niti organ prve stopnje niti organ druge stopnje nista opredelila. Sodelovanje izvajalca komasacije je bilo ves čas postopka takšno, da so bila dodeljena druga zemljišča, kot je to bilo predhodno dogovorjeno na sestankih. A.A. je skozi celoten postopek poudarjala, da dodeljena zemljišča niso enake kvalitete kot vložena zemljišča ter ne zagotavljajo istega obsega kmetijske dejavnosti, saj je dobila premalo zemlje, ki jo potrebuje za gospodarjenje. Zmotno je tudi uporabljen ZKZ in Pravilnik o izvajanju komasacij kmetijskih zemljišč (v nadaljevanju Pravilnik), ker komasacijskemu udeležencu niso dodeljena zaokrožena zemljišča tako, da ustrezajo usmeritvi gospodarjenja, saj po izpeljani komasaciji kmetijske dejavnosti ne more opravljati v enakem obsegu kot prej. Odločanje upravnega organa v njenem primeru in v drugih identičnih primerih dokazuje samovoljo oziroma odločanje v okviru diskrecijske pravice, ki pa ni obrazložena. Tožnica predlaga, da sodišče tožbi ugodi in odločbo prvostopenjskega organa odpravi, zahteva pa tudi povrnitev stroškov postopka skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.
Toženka na tožbo ni odgovorila, poslala pa je upravne spise v zadevi.
Tožba ni utemeljena.
Tožnica izpodbija odločbo o novi razdelitvi zemljišč komasacijskega sklada, s katero je bilo odločeno o dodelitvi zemljišč njeni pravni prednici A.A. Upravnima organoma očita, da sta v postopku njene izdaje kršila 9. člen in 214. člen ZUP. Prvi odstavek 9. člena ZUP nalaga organu, da, preden izda odločbo, da stranki možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo. V določbi 214. člena ZUP je opredeljena vsebina obrazložitve upravne odločbe. Specialna določba o odločbi o novi razdelitvi zemljišč komasacijskega sklada pa je 21. člen Pravilnika, ki določa, da taka odločba vsebuje podatke, ki se nanašajo na posameznega komasacijskega udeleženca in njegova zemljišča (in so taksativno določeni v drugem odstavku tega člena) ter podatke, ki se nanašajo na vse komasacijske udeležence (in so primeroma navedeni v tretjem odstavku). Po presoji sodišča navedene procesne določbe niso bili kršene.
Iz upravnega spisa je razvidno, da je A.A. na obravnavi dne 13. 8. 2007 predlagala, da se ji dodeljeno zemljišče v tabli 17 premakne čimbolj proti vasi, če je le mogoče, v tabli 21 se formira vsaj 0,50 ha njivske površine približno na lokaciji stare parcele in po možnosti formira tri komplekse. Te njene pripombe je ponovil B.B. (zakonec A.A., ki je tudi vlagal v komasacijski sklad, o njemu dodeljenih zemljiščih pa je bilo odločeno z dvema drugima odločbama) na obravnavi dne 8. 1. 2008, na katero se v tožbi sklicuje tožnica. Iz nadaljevanja tega zapisnika izhaja, da je nadaljnje pripombe (tudi da naj se dodeli cca 2 ha njivskih površin na območju najboljših obdelovalnih kmetijskih zemljišč) podal glede svojih zemljišč oziroma, da da je to skupen predlog obeh vlagateljev. Iz spisa izhaja, da so bile pripombe proučene in deloma upoštevane (v zapisniku obravnave spremembe elaborata nove razdelitve dne 20. 2. 2008 je navedeno, da se A.A. iz table 17 premakne zemljišče v velikosti več kot ha na območje najboljšega zemljišča v tablo 21). V zapisniku ustne obravnave dne 4. 3. 2008 je navedeno, da se B.B. in A.A. v tabli 17 zmanjša zemljišče za več kot hektar in se ga dodeli na območju parcele v starem stanju št. 469 „Velike njive“ v tabli 21, v kateri se zamenjata izkaza 42 in 45. Podan je še predlog, da se v tabli 17 „...“ zemljišče dodatno zmanjša za približno 80 a in se dodeli v tabli 24 „...“, po možnosti na parcelah 227 in 228. Spremembe po proučitvi in upoštevanju teh pripomb je podrobno opisal drugostopenjski organ v svoji odločbi in sicer, da je prvostopenjski organ pri izkazu 42 dodelil novo parc. št. 2383 v tabli 21, to je na območju vložene parc. št. 469 (9655 m2 v A, 1334 m2 v B in 123 m2 v F vrednostnem razredu), pri čemer se je že dodeljena parc. št. 2439 zmanjšala, pri izkazu 174 se je že dodeljeni parc. št. 2437 povečala površina v B vrednostnem razredu in zmanjšala v C vrednostnem razredu ter pri izkazu 154 nekoliko zmanjšala celotna površina dodeljene parc. št. 2438. Sodišče je navedene ugotovitve preverilo na podlagi podatkov v upravnih spisih.
Opisani potek postopka ne daje podlage za ugoditev tožbenemu ugovoru, da A.A. ni bilo omogočeno sodelovati v postopku oziroma ji ni bila dana možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo (9. člen ZUP). Ta možnost ji je bila dana s tem, da je na razgrnjene elaborate obstoječega stanja zemljišč na komasacijskem območju, vrednotenja zemljišč na komasacijskem območju, idejne zasnove ureditve komasacijskega območja in elaborata nove razdelitve zemljišč na komasacijskem območju lahko dala pripombe. Pravico dajanja pripomb je izkoristila glede elaborata nove razgrnitve zemljišč, njenemu predlogu, obravnavanem na seji 13. 8. 2007, da se v tabli 21 formira vsaj ½ ha njivske površine, pa je bilo ugodeno. Tudi pripombe, ki sta jih dala skupaj z B.B., sta, kot izhaja iz predloženega spisa, obravnavala komasacijska komisija in izvajalec komasacije, upravni organ pa proučil ustreznost njunih predlogov. Postopek je torej potekal v skladu z določbo četrtega odstavka 63. člena ZKZ, ki določa, da se pripombe in predlogi na razgrnjene elaborate obravnavajo v postopku pred izdajo odločbe o novi razdelitvi zemljišč, o njih pa se odloči z odločbo o novi razdelitvi zemljišč. Če vsem predlogom ni bilo ugodeno, pa to ne pomeni, da načelo zaslišanja stranke ni bilo spoštovano, saj je uresničitvi tega načela zadoščeno s tem, da je stranki dana možnost, da uveljavi in zavaruje svoje pravice in pravne koristi. Tožbeni ugovor o neupoštevanju predlogov pa je treba presojati tudi v povezavi z določbo četrtega odstavka 63. člena ZKZ, po kateri lahko komasacijski udeleženci podajo pripombe na razgrnjene elaborate na sami razgrnitvi, najpozneje pa v osmih dneh po izteku roka razgrnitve. Iz predloženih spisov izhaja, da sta A.A. in B.B. predlog za ugotavljanje vrste rabe z izvedencem dala šele v pritožbi zoper prvostopno odločbo. Šele v pritožbi sta tudi predlagala, da se jima dodeli še cca 9.000 m2 površin na območju najboljših kmetijskih zemljišč, ta predlog pa utemeljevala s tem, da sta vlagala najboljše njivske površine, dodeljeno pa jima je bilo zemljišče manjvrednih kultur (sodišče ugotavlja, da se to nanaša na eno parcelo, dodeljeno A.A. in dve parceli, dodeljeni B.B.), čeprav na elaborat o vrednotenju zemljišč pripomb nista imela. Da bi bilo načelo zaslišanja kršeno s tem, da ni bil sprejet njun predlog za ogled vloženih in dodeljenih zemljišč (takega predloga sicer v upravnem spisu sodišče ni našlo), pa po mnenju sodišča tudi ne drži, saj so jima bila v času razgrnitve elaborata nove razdelitve zemljišča dodeljena zemljišča pokazana, torej je bilo stanje v naravi znano. Če upravni organ ni spoznal, da so nastopile razmere, ki onemogočajo nadaljnjo komasacijo in tudi, da so podani pogoji za ustavitev komasacije (58. člen ZKZ), mu ni mogoče očitati, da ni postopal pravilno, ker ni sledil predlogu nekaterih komasacijskih udeležencev, da se postopek ustavi.
Prav tako sodišče meni, da obrazložitev odločitve, kot sta jo v svojih odločbah podala upravna organa, ustreza standardu predpisane obrazložitve. Glede specialne določbe 21. člena Pravilnika o vsebini odločbe o novi razdelitvi zemljišč na komasacijskem območju ugotavlja, da ima izpodbijana odločba podatke iz drugega odstavka 21. člena (podatki, ki se nanašajo na posameznega komasacijskega udeleženca) vsebovane v izreku, podatke iz tretjega odstavka (podatki, ki se nanašajo na vse komasacijske udeležence) pa v obrazložitvi. Prvostopenjski organ navaja, da je elaborat nove razdelitve zemljišč izdelan na podlagi elaboratov obstoječega stanja zemljišč, idejne zasnove ureditve in vrednotenja zemljišč ter želja komasacijskih udeležencev in ob upoštevanju 64. člena ZKZ (komasacijski udeleženec dobi iz komasacijskega sklada čim bolj zaokroženo zemljišče) in 65. člena ZKZ (dopustnost vrednostne (5%) in površinske (15%) razlike med vloženimi in dodeljenimi zemljišči). Pojasnjuje, da je pripombe komasacijskih udeležencev na predlog nove razdelitve obravnavala komasacijska komisija od 13. 8. 2007 do 17. 8. 2007 in da so bili komasacijski udeleženci v naravi seznanjeni z mejami dodeljenih parcel do 5. 10. 2007. Naknadne pripombe so bile obravnavane na ustnih obravnavah 4. 3. 208 in 5. 3. 2008 ter nato izdelani novi razdelitveni izkazi. Tudi na pripombe A.A. so bili izdelani novi razdelitveni izkazi, ki so se nanašali na njena zemljišča in na zemljišča njenega moža. Zadnje spremembe je opisal drugostopenjski organ v svoji odločbi (sodišče jih je povzelo v točki 7 te obrazložitve), in ob tem pojasnil, da izvajalec komasacije pripravi tehnične rešitve, njihovo sprejemljivost z vidika določb ZKZ in Pravilnika pa oceni upravni organ. Drugostopenjski organ je v svoji odločbi obrazloženo odgovoril na ugovore, da je bilo A.A. na območju najboljših kmetijskih zemljišč dodeljenih bistveno manj zemljišč, ko je bilo predlagano in kot je bilo vloženo. Ugotovil je, da so ji bila iz komasacijskega sklada, po odbitku zaradi povečanja površin poti, melioracijskih jarkov, vodotok in zarasti, dodeljena zemljišča v prav tolikšni skupni vrednosti, kot so bila vložena, in da A.A. v vrednostnem redu A nobenih zemljišč ni vložila. Glede trditev o nepravilno določenih vrstah rabe dodeljenih zemljišč je opozoril na določilo izreka prvostopenjske odločbe, da sta vrsta rabe in katastrski razred dodeljenih zemljišč le začasna in se določita v petih letih po izvedbi komasacije. Pojasnil pa je tudi, da vrsta rabe in katastrski razred nista osnova za vrednotenje zemljišč. Ker ima obrazložitev drugostopenjskega organa podlago v dejanskem stanu, ugotovljenem v postopku pred prvostopenjskim organom, in v relevantnem materialnem pravu, po mnenju sodišča ustrezno dopolnjuje obrazložitev prvostopenjske odločbe. Zato mora sodišče zavrniti tožbene ugovore, da se ne prvostopenjski in ne drugostopenjski organ nista opredelila do pripomb A.A. Neutemeljeni so po presoji sodišča tudi tožbeni ugovori, ki se nanašajo na vsebino odločitve. Kolikor tožnica zatrjuje, da je A.A. vložila najboljše njivske površine in je bila ta katastrska kultura podlaga za vrednotenje zemljišč, dobila pa je zemljišča, ki so manj vredna, je že drugostopenjski organ pravilno pojasnil, da podlaga za ugotavljanje vrednosti zemljišč ni katastrska kultura. Vrednotenje zemljišč je podrobneje urejeno v 13. členu Pravilnika, ki določa vsebino elaborata vrednotenja zemljišč, med drugim so to tudi strokovne podlage za vrednotenje. Iz elaborata za predmetni komasacijski postopek je razvidno, da se zemljišča vrednotijo po proizvodnji sposobnosti, ki jo pogojujejo talne in klimatske razmere ter drugi dejavniki, in se ugotavlja po predpisanih metodah. S temi in z drugimi podatki, ki jih vsebuje elaborat vrednotenja, se je A.A. lahko seznanila ob razgrnitvi elaborata (v času med 12. 2. 2007 in 26. 2. 2007), vendar nanj pripomb ni dala. Iz izreka prvostopenjske odločbe pa izhaja, da je vrednost vloženih in dodeljenih zemljišč, izražena v cenilnih enotah, ob upoštevanju zmanjšane vrednosti zaradi agromelioracije in hidromelioracije, enaka. Vsebina izreka je tudi podatek o površini vloženih in dodeljenih zemljišč, ki izkazuje, da je A.A. dobila, ob upoštevanju zmanjšanja skupne površine zemljišč zaradi agromelioracije in hidromelioracije (67. člen ZKZ), le nekaj procentov manj površine zemljišč, kot jo je vložila (vložila je 38.332 m2, dodeljenih ji je bilo 36.026 m2). Če pa tožnica s tožbenim ugovorom, da je dobila premalo zemlje, meri na to, da katastrski podatki o površini vloženih zemljišč niso ustrezali dejanskemu stanju in je A.A. dejansko vložila več zemljišča, pa bi morala v skladu s tretjim odstavkom 62. člena ZKZ do razgrnitve elaborata o obstoječem stanju doseči ugotovitev dejanske površine. Iz povedanega izhaja, da tudi za A.A. velja, da so njej dodeljena zemljišča približno enake kvalitete in velikosti, kot zemljišča, ki jih je vložila, kot je izjavil predstavnik izvajalca komasacije, prvostopenjski organ pa je to izjavo v svoji odločbi sprejel. Glede tožbenega očitka, da naj pri razdelitvi zemljišč ne bi bil upoštevan kriterij, da se komasacijskemu upravičencu dodelijo zaokrožena zemljišča tako, da ustrezajo usmeritvi gospodarjenja, pa sodišče na podlagi listin v spisu ugotavlja, da A.A. iz tega razloga v upravnem postopku na prvi stopnji novi razdelitvi ni ugovarjala, niti na ta razlog ni opirala pritožbenih ugovorov v zvezi z razdelitvijo zemljišč. Iz zapisnika obravnave dne 13. 8. 2007 izhaja, da je predlagala, da se po možnosti formira tri komplekse. Tudi ko tožnica v tožbi navaja, da dodeljena zemljišča ne zagotavljajo istega obsega kmetijske dejavnosti, to povezuje s kvaliteto dodeljenih zemljišč in ne navaja, da upravni organ ni sledil predlogu A.A. o dodelitvi zemljišč v treh sklopih. Zato po mnenju sodišča posebna obrazložitev uporabe navedenega kriterija, ki je eden od kriterijev po 16. členu Pravilnika, kateri se uporabljajo pri novi razdelitvi zemljišč, ni bila potrebna in je tudi ta tožbeni ugovor neutemeljen.
Sodišče je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), ker je presodilo, da je izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena.
Odločitev o stroških postopka temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, kadar sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.