Jedro

Glede na določbo prvega odstavka 49. člena ZEN, ki določa, da mora pred evidentiranjem delitve parcele biti urejen del meje, ki se je dotika novi del meje, je izvedba postopka evidentiranja delitve parcele del postopka ureditve meje, kolikor meja ni urejena že pred parcelacijo. V primerih parcelacije parcel, katerih meja ni urejena, gre za enoten postopek evidentiranja urejene meje in parcelacije, v katerem je lastnik parcele, ki se ni strinjal s pokazano mejo, varovan kot stranka postopka do dokončanja sodnega postopka, v katerem se meja uredi (drugi odstavek 52. člena ZEN), kar posledično pomeni tudi, da mu ni mogoče odreči statusa stranke po 42. členu ZUP.

Izrek

I. Tožbi se delno ugodi. Izpodbijana odločba GURS, OE Maribor, št. 02112-864/2017-7 z dne 19. 9. 2017 se v točki 2 izreka odpravi in se zadeva v tem obsegu vrne organu prve stopnje v ponovni postopek.

II. Tožba se v delu točke 1 izpodbijane odločbe GURS, OE Maribor, št. 02112-864/2017-7 z dne 19. 9. 2017 zavrne.

III. V preostalem delu se tožba zavrže. IV. Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške postopka v znesku 285,00 EUR, skupaj zakonskimi zamudnimi obrestmi za čas od prvega dne po preteku roka za izpolnitev obveznosti do plačila, vse v 15. dneh pod izvršbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je Geodetska uprava RS (v nadaljevanju GURS) v postopku evidentiranja dela meje in parcelacije v točki 1. odločila, da se pritožba tožnice zoper dokončno odločbo GURS, OE Maribor, št. 02112-864/2017-2 z dne 18. 5. 2017 zavrže, v točki 2. pa da se predlog tožnice za obnovo postopka, ki se je zaključil z izdajo dokončne odločbe GURS OE Maribor, št. 02112-864/2017-2 z dne 18. 5. 2017 zavrže. Iz obrazložitve izhaja, da procesne predpostavke za obravnavo tožničine pritožbe iz 240. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), niso podane, saj je odločba z dne 18. 5. 2017 postala dokončna in pravnomočna, ker zoper njo v odprtem pritožbenem roku ni bilo vložene nobene pritožbe in je zato pritožba vložena na GURS dne 6. 9. 2017 prepozna. ZUP v petem odstavku 235. člena določa, da če se stranka, ki ni bila udeležena v postopku, pritoži, tedaj ko se je pritožbeni rok že iztekel za vse stranke, ki niso bile udeležene v postopku, se pritožba obravnava kot predlog za obnovo postopka in kot takšno jo je organ prve stopnje tudi obravnaval. Meje, ki so bile v postopku IDPOS: 6093 izravnane, so bile evidentirane kot utejene v zemljiškem katastru v postopku IDPOS: 6092. Vsi lastniki parcel, katerih meje so se izravnale, so se z izravnavo strinjali. Pritožnica v postopku evidentiranja parcelacije in izravnanega dela meje IDPOS: 6093 ni sodelovala kot stranka. Pritožnica namreč ni zemljiško knjižna lastnica nobene izmed parcel, katerih meja je bila predmet parcelacije in izravnave meje, oz. ki po zemljiško katastrskem načrtu ali po zemljiško katastrskem prikazu mejijo ali se dotikajo meje, ki se je obravnavala v postopku parcelacije in izravnave meje (IDPOS: 6093). Po podatkih zemljiške knjige, pritožnica lastnica parc. 1145/14 k.o. ... Pritožnica v postopku evidentiranja parcelacije in izravnanega dela meje IDPOS: 6093 ni sodelovala kot stranka, prav tako v tej zadevi tudi ne gre za situacijo, da bi se kot stranka morala udeležiti postopka, pa ji ta možnost ni bila dana. Parcela 1145/14 k.o. ..., katere lastnica je A.A., ni bila predmet obravnave v konkretnem postopku evidentiranja parcelacije, kar jasno izhaja iz dokumentacije postopka IDPOS: 6093. Zakon o evidentiranju nepremičnin (v nadaljevanju ZEN) v 11. in 48. členu določa, kdo so udeleženci postopka evidentiranja parcelacije, med katere pa ne šteje lastnikov sosednjih parcel. ZEN tako v postopku evidentiranja parcelacije ne predvideva udeležbe mejašev, ker gre pri parcelaciji le za določitev novih parcelnih številk parcelam, nastali z združitvjo in delitvijo prejšnjih parcel, zato lastniki sosednjih parcel v postopku evidentiranja parcelacije nimajo pravnega interesa za udeležbo v postopku. Pritožnica tako kot lastnica sosednje parcele 1145/14 v postopku evidentiranja parcelacije ne varuje nobene svoje pravne koristi, zato tudi ni izkazan njen pravni interes. Navedeno potrjuje že sama opredelitev parcelacije, kot izhaja iz določbe 47. člena ZEN, dodatno pa še 48. in 49. člen, ki opredeljujeta upravičenega predlagatelja postopka in ostale stranke postopka. Pritožnica bi kot lastnica sosednje parcele 1145/14 imela položaj stranke le v postopku evidentiranja urejene meje, v kolikor bi bilo treba pred evidentiranjem delitve parcele urediti del meje z njeno parcelo in sicer, če bi se njene parcele dotikali novi deli meje, ki bil nastal z delitvijo (49. člen ZEN). Meje s parcelami 1103/6, 1103/8, 1158/1, 1158/5, 1159/13, 1159/15, 1164/2, 1164/3, 1164/5 in 164/9, ki se jih dotika novi del meje, ki je nastal z delitvijo parcel 1160, 1161, 1162/1 in 1162/2, so predhodno že urejene. Meja parcele 1145/14, ki je v lasti pritožnice pa se ni uredila, saj se meja njene parcele v nobeni točki ne dotika novih delov mej, ki so nastali z delitvijo parcel 1160, 1161, 1162/1 in 1162/2, torej tudi na podlagi določbe 49. člena ZEN pritožnica ni bila upravičena do udeležbe v postopku evidentiranja parcelacije IDPOS: 6093 kot mejaš - lastnica sosednje parcele, kar sicer uveljavlja. Tožeča stranka predlaga, da se izpodbijana odločba odpravi, prav tako, da se odpravita odločbi GURS-a št. 02112-864/2017-2 z dne 18. 5. 2017 o parcelaciji in št. 02112-255/2017-2 z dne 24. 3. 2017 o ureditvi dela meje. Prav tako je predlagala, da se do pravnomočne rešitve spora v zemljiškem katastru evidentira, da v katastrski občini ... parcele št. 1160/1, 1161/1, 1161/2 niso urejene.

2. Ministrstvo za okolje in prostor je po vloženi pritožbi zoper zgoraj izpodbijano odločbo s strani tožnice, slednjo zavrnilo. Organ druge stopnje je soglašal z razlogi iz izpodbijane odločbe ter še dodatno pojasnil, da organ prve stopnje ne bi smel šteti pritožbe tožnice z dne 5. 9. 2017 za prepozno, saj je bila odločba pritožnici na njeno prošnjo vročena dne 25. 8. 2017, temveč bi jo moral šteti kot vloženo s strani neupravičene osebe. Iz dokumentacije zadev IDPOS: 6092 in IDPOS: 6093 ni razvidno, da bi bila pritožnica stranka postopka urejanja delov meja navedenih parcel, pa tudi tekom postopka ni zahtevala in uveljavljala statusa stranke glede urejanja delov meja parcel, katerih ni lastnica ali solastnica ter tudi ni uveljavljala kakršnegakoli interesa v zvezi s tem. Zato prvostopni upravni organ pritožnice ni smel šteti kot stranke v svoje postopku. Utemeljeno pa je prvostopni organ odločil o zavrženju predloga za obnovo postopka iz enakih razlogov. Pritožbeni organ tudi ni zasledil, da bi prvostopni organ v izpodbijanem sklepu navedel, da gre pri meji parcele 1145/14 in 1161/2 za urejeno mejo, pač pa ves čas, da ta del meje ni urejen, in da se jo lahko uredi v postopku ureditve meje.

3. Tožeča stranka izpodbija takšno odločitev in v tožbi navaja, da je tožena stranka na zahtevo investitorja B. d.o.o., ki je tudi stranka upravnega postopka, izdala naslednje odločbe in sklepe: - odločbo GURS, OGU Maribor, št. 02112-864/2017-2 z dne 18. 5. 2017 (IDPOS: 6093), predmet katere je parcelacija parcel 1160, 1161,1162/1, 1162/2 in izravnava del meja s sosednjimi parcelami, in po kateri parcela 1161/2 v površini 2167 m2 ni urejena, prav tako tudi pred tem niso bile urejene ukinjene parcele 1160, 1161 in 1162/1, vse k.o. ...; - odločbo GURS, OGU Maribor, št. 02112-255/2017-2 z dne 24. 3. 2017 (IDPOS: 6092), ki je predhodno v k.o. ... kot urejen evidentiral del meje parcele 1162/2 s sosednjo parcelo 1162/1, del meje parcele 1161 s sosednjo parcelo 1168 ter del meje parcele 1160 s sosednjimi parcelami 1161, 1168, 1170/1, 1159/5, 1159/3, 1159/13, 1159/15, 1158/1, 1158/5, 1147/8 in 1146/2, vse k.o. ...; - tehnično poročilo z dne 3. 8. 2017 v zvezi z ureditvijo tromeje (IDPOS: 6094), v zvezi z mejnikom 1055, parcelo 1145/14, 1162/2 in 1146/2, k.o. ... in - odločbo MOP, št. 3532-122/2017 z dne 31. 1. 2018, v zvezi s pritožbo tožnice z dne 27. 9. 2017. V postopkih IDPOS: 6092 in 6093 tožena stranka tožnici ni priznala lastnosti stranke, v postopku IDPOS: 6094 pa tožena stranka ni izdala odločbe, niti sklepa, temveč zgolj tehnično poročilo, ker naj bi bila tromeja urejena. Utemeljitev nosilnih razlogov zgoraj navedenih odločb in sklepov je, da tožnica ni bila stranka postopkov, ker je lastnica parcele - mejaš, po določbah ZEN pa so stranke samo lastniki zemljišč. Presoje pravnega interesa tožnice upravni organ kljub obširnemu in določnemu utemeljevanju, ob izrecnem sklicevanju na določbe ZUP, ni opravil. Upravni organ je bil v preteklosti večkrat s strani tožnice obveščen, da želi vstopiti v postopek kot stranka oziroma oseba z izkazanim pravnim interesom, vendar organ o tem ni odločil, niti pred izdajo odločbe 18. 5. 2017 niti kasneje, s čimer je zagrešil bistveno kršitev določb 2., 3. in 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP. Da je tožnica želela vstopiti v upravni postopek kot stranka izhaja iz njenih zahtev z dne 24. 8. 2017 in 23. 8. 2017 ter potrdila o oddaji priporočenih pošiljk. Razlogov o navedenih dejstvih odločbe upravnega organa nimajo. Prav tako tožnica ni bila zaslišana kot stranka ali priča v postopku, pa čeprav to iz njenih takrat laičnih in smiselnih navedb izhaja. Tožnica izpostavlja, da jo je geodet vabil na postopek označitve meje, kar izhaja iz vabila z dne 23. 6. 2017, prav tako tudi iz zapisnika z dne 3. 8. 2017. Tožnica je bila vabljena z vabilom dne 2. 6. 2015 v postopku ureditve meje med parc. št. 1145/14 in parc. št. 1161/1, vendar se navedena ureditev meje ni končala z izdajo odločbe. Iz navedenega tako izhaja, da mejnik št. 1055 po izruvanju ni bil naknadno postavljen s sodelovanjem vseh mejašev in je že zaradi postopkovnih napak napačno izhodišče za izdelavo katerekoli ureditve meje oziroma parcelacije, navedeno pa vpliva tudi na IDPOS: 6093. Nadaljnja pomembna okoliščina je, da je v vmesnem času B. d.o.o. pridobilo gradbeno dovoljenje UE Maribor, št. 351-48/2017/30 z dne 25. 8. 2017, s katerim je bilo investitorju naloženo, da upošteva vse bistvene lokacijske podatke, med drugim, da mora širina ceste znašati 7m. Dejansko je odmik bistveno manjši od zahtevanega gradbenega dovoljenja v širini 7m, kar izhaja iz grafičnega prikaza zemljiško katastrskih točk, št. 2477 ter od 2495 do 2498 ter tako ni mogoče urediti navedene predlagane meje, ker niso upoštevani minimalni odmiki za bodočo javno cesto, ki bo potekala po parc. 1161/2 k.o. ... Grafični prikaz navedenih sprememb namreč potiska mejo novo nastalih parc. 1160/1 in 1161/1 v javno cesto (1161/2) oziroma v parcelo tožnice, kar po njenem mnenju ni dopustno, sploh če se upošteva, da je ruvanje mejnika 1055 in njegovo ponovno postavitev tožena stranka utemeljila s tehničnim poročilom, ki se po 44. členu ZEN lahko uporabi samo za urejanje meje. Razdalja med točkami 1055 in 2497 je zgolj 4,8 m, kar je daleč premalo od minimalnega odmika 7m, kot se zahteva v gradbenem dovoljenju z dne 25. 8. 2017. Parcelacija zato v navedenem delu ni dopustna na način, kot se to določa v odločbi 18. 5. 2017 (IDPOS: 6093), zato bi upravni organ v tem delu moral ščititi interese tožnice, najmanj tako, da ji omogoči sodelovanje v postopku, če že ni pred tem ugotovil razhajanja in neskladja v zvezi z ukinitvijo in nastajanjem novih parcel 1060. Odločba z dne 18. 5. 2017 tako ni mogla postati dokončna in pravnomočna, kot ugotavlja organ druge stopnje, saj ima tožnica neposredno izkazan pravni interes kot mejaš na parcelo 1161/2, ki je nastala z IDPOS: 6093, četudi navedena parcela ni evidentirana kot urejena parcela v celotnem obsegu. Dejstvo pa je, da se navedena parcela ureja v delu, ki se nanaša na mejo z vsemi ostalimi parcelami, ki so nastale s parcelacijo, navedeno pa vpliva tudi na parc. št. 1161/2, saj se spreminja v celotnem obsegu. Parcela tožnice 1145/14 meji prav na mejnik 1055, ki pa na drugi strani tudi določa oziroma je določal obseg parcele št. 1160 (po IDPOS: 6092) in parcele št. 1161/2 (ki je nastala z IDPOS: 6093). Iz odločbe z dne 18. 5. 2017 v izreku jasno izhaja, da se ukinja parcela 1160. Nadalje se upravni organ ni opredelil do očitanih kršitev minimalnih parcelnih odmikov, ki so lahko določeni v prostorsko ureditvenih pogojih (PUP) in drugih podzakonskih predpisih (Odlokih).

Tožnica tako predlaga, da sodišče odločbo MOP z dne 31. 1. 2018, sklep GURS-a z dne 19. 9. 2017, odločbo GURS-a z dne 18. 5. 2017 in odločbo GURS-a z dne 24. 3. 2017 odpravi, prav tako pa naj odloči, da se do pravnomočne rešitve tega spora v zemljiškem katastru evidentira, da v k.o. ... parc. št. 1160/1, 1161/1, 1161/2, niso urejene.

4. Dne 21. 3. 2018 je tožeča stranka vložila vlogo, sicer naslovljeno kot „Dopolnitev tožbe z dne 7. 3. 2018“, v kateri je dodatno pojasnila svoja dejanska naziranja.

5. Tožena stranka je v odgovoru na tožbo navedla, da vztraja pri navedbah iz obrazložitve odločbe drugostopnega organa v pritožbenem postopku.

6. Tožba je delno utemeljena.

7. V obravnavani zadevi je sporno, ali bi upravni organ tožnici kot lastnici parc. št. 1145/14 k.o. ..., ki na enem delu meji na parcele, ki so bile predmet parcelacije po odločbi GURS-a z dne 18. 5. 2017, moral priznati status stranskega udeleženca. Upravni organ je pritožbo zoper odločbo o parcelaciji z dne 18. 5. 2017 zavrgel, ker je menil, da ni vložena s strani upravičene osebe, to je osebe, ki je oz. bi morala biti udeležena v postopku kot stranka ali stranski udeleženec, pri čemer je iz istega razloga zavrgel tudi predlog za obnovo postopka.

8. Prvi odstavek 43. člena ZUP določa, da se ima pravico udeleževati postopka tudi oseba, ki izkaže pravni interes. Pravni interes izkaže oseba, ki zatrjuje, da vstopa v postopek, zaradi varstva svojih pravnih koristi (stranski udeleženec).

9. Sodišče pritrjuje navedbam tožnice, da so razlogi prvostopnega in drugostopnega organa, da tožnica ni stranka v postopku parcelacije spornih parcel, napačni. Ni dvoma, da sta bili pred izvedeno parcelacijo po odločbi z dne 18. 5. 2017 (IDPOS: 6093) parcela, last tožnice št. 1145/14 in parceli, last investitorja parc. št. 1160 ter 1161, sosednji. Vendar pa parc. št. 1145/14 na delu, kjer se stika s parc. št. 1160 in parc. št. 1161 ni bila predmet urejanja meje po odločbi o ureditvi dela meje z dne 24. 3. 2017 (IDPOS: 6092). Z odločbo z dne 24. 3. 2017 je tožena stranka kot urejen evidentirala le del meje, in sicer parc. št. 1162/2 s sosednjo parc. št. 1162/1, del meje parc. št. 1161 s sosednjo parc. št. 1168 ter del meje parc. št. 1160 s sosednjimi parc. št. 1161, 1168, 1170/1, 1170/2, 1159/5, 1159/3, 1159/13, 1159/15, 1158/1, 1158/5, 1147/8 in 1146/2. Kot izhaja iz grafičnega prikaza, ki je del navedene odločbe z dne 24. 3. 2017 (IDPOS 6092), sporna meja med parc. št. 1145/14, last tožnice in parc. št. 1160 ter 1161 s to odločbo ni bila urejena. Sodišče tako zaključuje, da v postopku urejanja meje oz. v postopku izdaje te odločbe, tožnica niti ni imela pravnega interesa sodelovati, saj se njena meja s to odločbo ni uredila.

10. Drugače je v primeru postopka parcelacije po odločbi z dne 18. 5. 2017 (IDPOS: 6093), v kateri iz točke 2. izreka izhaja, da se v k.o. ... v postopku evidentiranja parcelacije ugotovijo naslednje spremembe: namesto ukinjene parc. št. 1160 so nastale nove parcele št. 1160/1, 1160/2, 1160/3, 1160/4, 1160/5, 1160/6, 1160/7, 1160/8, 1160/8, 1160/9, 1160/10, 1160/11, namesto ukinjenih parc. št. 1161, 1162/1 in 1162/2 pa so nastale nove parcele št. 1161/1, 1161/2, 1161/3, 1161/4, 1161/5, 1161/6, 1161/7, 1161/8, 1161/9, 1161/10 in 1161/11, pri čemer je grafični prikaz izravnanega dela meje in stanja parcel po opravljeni parcelaciji z označenimi zemljiško katastrskimi točkami in vpisanimi parc. št. (skica meritve) obvezna priloga temu aktu. Iz izreka odločbe z dne 18. 5. 2017 (IDPOS: 6093) tako izhaja, da je iz parc. št. 1161 in 1160, ki delno mejita na parc. št. 1145/14, last tožnice med drugimi nastala tudi parc. št. 1161/2, ki je v sklici meritve, ki je pripeta tej odločbi v lasti B. d.o.o.. Po grafičnem prikazu, ki je sestavni del odločbe o ureditvi dela meje z dne 24. 3. 2017 (IDPOS: 6092) pa parc. št. 1161/2 delno meji na parc. št. 1145/14, last tožnice, kjer meja ni urejena (še zlasti mejnik 1055), kar med strankama ni bilo sporno.

11. Prvi odstavek 49. člena ZEN določa, da mora biti pred evidentiranjem delitve parcele urejen del meje, ki se je dotika novi del meje, ki nastane z delitvijo. Četrti odstavek istega člena pa določa, da če v postopku evidentirana urejene meje ni doseženo soglasje med lastniki sosednjih parcel oziroma parcel, ki se jih dotika del meje, ki nastane z delitvijo, in se začne sodni postopek ureditve meje, se upravni postopek evidentiranja parcelacije lahko opravi pred ureditvijo meje v sodnem postopku. Iz določbe prvega odstavka 49. člena ZEN tako izhaja, da se krajišča parcele, ki nastane z delitvijo, ne smejo dotikati neurejene meje in je urejena meja vsaj v krajiščih parcel predpogoj za delitev parcele (tako sodba Upravnega sodišča RS I U 1668/2016-8 z dne 11. 7. 2017). V skladu z določbo četrtega odstavka 49. člena ZEN lahko organ sicer nadaljuje s postopkom parcelacije, vendar pa na podlagi navedene zakonske določbe postopek parcelacije, izveden naknadno, ne postane samostojni postopek, ki bi narekoval izdajo odločbe, v kateri lastniki sosednjih parcel, ki so bile stranke urejanja meje, ne bi imeli statusa stranke. Navedeno potrjuje določba drugega odstavka 52. člena ZEN, ki določa, da lahko organ na podlagi dokončne odločbe o evidentiranju parcelacije v zemljiškem katastru vpiše nov del meje nove parcele kot urejen del meje, vendar pa ne v primerih iz četrtega odstavka 49. člena ZEN, torej ko je prišlo do spora v zvezi z mejo (tako sodba Upravnega sodišča RS, št. I U 1688/2016 z dne 7. 2. 2017 in I U 1668/2016 z dne 11. 7. 2017). Glede na določbo prvega odstavka 49. člena ZEN, ki določa, da mora pred evidentiranjem delitve parcele biti urejen del meje, ki se je dotika novi del meje, sodišče zaključuje, da je izvedba postopka evidentiranja delitve parcele del postopka ureditve meje, kolikor meja ni urejena že pred parcelacijo. V primerih parcelacije parcel, katerih meja ni urejena, gre za enoten postopek evidentiranja urejene meje in parcelacije, v katerem je lastnik parcele, ki se ni strinjal s pokazano mejo, varovan kot stranka postopka do dokončanja sodnega postopka, v katerem se meja uredi (drugi odstavek 52. člena ZEN), kar posledično pomeni tudi, da mu ni mogoče odreči statusa stranke po 42. členu ZUP (tako sodbe Upravnega sodišča RS I U 1668/2016-8 z dne 11. 7. 2017, I U 1688/2016 z dne 7. 2. 2017 in I U 423/2013 z dne 12. 11. 2013).

12. Sodišče ugotavlja, da sicer držijo razlogi organa prve in druge stopnje, da tožnica tekom postopka urejanja delov meja parcel (IDPOS: 6092) ni zahtevala in uveljavljala statusa stranke. Za navedeno niti ni imela pravnega interesa, saj se z odločbo z dne 24. 3. 2017 (IDPOS: 6092) ni urejala meja z njeno parcelo. S tem ko pa je dne 12. 6. 2017 in 14. 8. 2017 na zapisnik pri organu prve stopnje podala izjavo v zvezi z okoliščino, da je tožena stranka po izruvanju, mejnik nepravilno namestila, kar pomeni, da je meja med njeno parcelo in sosednjima parcelama, ki sta bili predmet parcelacije sporna, pa bi tožena stranka navedene izjave tožnice, ob tem ko mora biti pred parcelacijo meja s sosednjim zemljiščem urejena, morala šteti kot prijavo v postopek parcelacije.

13. Po obrazloženem sodišče ugotavlja, da je tožena stranka s tem, ko je v izpodbijani odločbi pod točko 2. izreka zavrgla predlog tožnice za obnovo postopka iz razloga, ker tožnici ni mogoče priznati pravnega interesa v spornem postopku parcelacije (IDPOS: 6092), storila bistveno kršitev pravil postopka iz 2. točke drugega odstavka 237. člena ZUP, ki določa, da je bistvena kršitev pravil upravnega postopka vselej podana, če osebi, ki bi morala biti udeležena kot stranski udeleženec, v postopku ta možnost ni bila dana (tretji odstavek 27. člena Zakona o upravnem sporu – v nadaljevanju ZUS-1). Sodišče je zato v skladu s 3. točko prvega odstavka 64. člena ZUS-1 tožbi ugodilo in izpodbijani akt v tč. 2 izreka, zaradi storjene absolutne bistvene kršitve odpravilo.

14. V ponovnem postopku, ki se bo po odpravi izpodbijane določbe v tč. 2. izreka nahajal v fazi odločanja o predlagani obnovi, bo moral organ prve stopnje takšnemu predlogu ugoditi. V skladu z 9. točko 260. člena ZUP se namreč postopek, ki je končan z odločbo, zoper katero v upravnem postopku ni rednega pravnega sredstva (odločba, dokončna v upravnem postopku) obnovi, če osebi, ki bi morala biti udeležena v postopku kot stranski udeleženec ni bila dana možnost udeležbe v postopku. Organ prve stopnje bo nato v obnovljenem postopku moral omogočiti tožnici, ki izkazuje pravni interes za sodelovanje v postopku parcelacije, da se do parcelacije v delu, ki se nanaša na neurejen del meje tožničine prac. št. 1145/14 s sosednjo parc. št. 1161/2 izjavi (9. člen ZUP), ob tem pa bo moral upoštevati materialnopravno stališče, da je pogoj za parcelacijo urejena meja s tožničino nepremičnino.

15. Tožnica je sicer pavšalno izpodbijala odločbo z dne 19. 9. 2017 v celoti, torej tudi v delu, v katerem je organ prve stopnje v tč. 1 izreka zavrgel njeno pritožbo z dne 18. 5. 2017. Vendar konkretnih navedb v zvezi z morebitno nepravilno odločitvijo v zvezi z zavrženjem pritožbe ni podala. Ker je glede izpodbijane odločbe v tč. 1. izreka pravilne razloge o zavrženju pritožbe navedel organ prve stopnje, in sicer, da je bila vložena prepozno, po poteku roka, v katerem pritožbo lahko vložijo stranke (smiselna uporaba petega odstavka 235. člena ZUP), ob tem ko bo tožnica svoj pravni interes lahko varovala v obnovljenem postopku, saj bo moral, kot je obrazloženo zgoraj, organ prve stopnje predlogu za obnovo postopka ugoditi, v posledici česar odločitev organa o zavrženju pritožbe tudi ne posega v tožnikovo pravico oz. pravno korist, je sodišče tožbo v delu, ki se nanaša na tč. 1. izpodbijane odločbe v skladu s 1. alinejo drugega odstavka 63. člena ZUS-1. zavrnilo.

16. Kar se tiče tožbenih navedb, ki se nanašajo na samo vsebino ureditve meje med parc. št. 1145/14 s po parcelaciji nastalo parc. št. 1161/2 in tožbenega predloga, da sodišče v tem postopku odpravi tudi odločbo o delni ureditvi meje z dne 23. 4. 2017 (IDPOS: 6092) in odločbo o parcelaciji z dne 18. 5. 2017 (IDPOS: 6093), pa sodišče ugotavlja, da tožba v tem delu, prav tako v delu, v katerem tožnica predlaga, da se v zemljiškem katastru evidentira, da v k.o. ... parc. št. 1160/1, 1161/1 in 1161/2 niso urejene, ni dopustna. V obravnavani zadevi niti prvostopni niti drugostopni organ nista vsebinsko presojala odločbe o parcelaciji z dne 18. 5. 2017 (IDPOS: 6093), niti odločbe o delni ureditvi meje z dne 23. 4. 2017 (IDPOS: 6092), ampak je prvostopni organ z izpodbijanim sklepom z dne 19. 9. 2017 sprejel le procesno odločitev o zavrženju pravnih sredstev, tako pritožbe kot predloga za obnovo postopka. V takem primeru je treba najprej doseči odpravo sklepa o zavrženju pravnih sredstev, saj je izpodbijani sklep sklep iz drugega odstavka 5. člena ZUS-1. Šele če bo v obnovi postopka ponovno sprejeta ista odločitev brez upoštevanja morebitnih utemeljenih pripomb tožnice, bo tožnica lahko v pritožbi ali upravnem sporu uveljavljala vsebinske ugovore (tako sklep Vrhovnega sodišča RS I Up 36/2020 z dne 9. 9. 2020).

17. Sodišče je v skladu s 1. alinejo drugega odstavka 59. člena ZUS-1 v obravnavani zadevi odločilo na seji, saj je bilo iz izpodbijanega akta ter upravnih spisov očitno, da je treba tožbi ugoditi, saj v postopku parcelacije ni sodelovala tožnica kot stranska udeleženka.

18. O stroških postopka je sodišče odločilo v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 v zvezi z drugim odstavkom 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu. Tožeči stranki je prisodilo pavšalni znesek v višini 285,00 EUR, kar je tožena stranka dolžna povrniti tožeči stranki z zakonskimi zamudnimi obrestmi za čas od prvega dne po preteku 15 dnevnega roka za izpolnitev obveznosti do plačila.