Jedro

Posredovanje sodišča v sporu majhne vrednosti je omejeno, pravdni stranki morata vse upoštevne navedbe in dokaze izčrpati v dveh vlogah. Vse ostale navedbe in dokazi se skladno s 453. členom ZPP ne upoštevajo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek na plačilo 308,13 EUR s pripadki.

2. Zoper odločitev sodišča se v laični pritožbi pritožuje tožeča stranka zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. V obrazložitvi navaja, da je temelj tožbenega zahtevka račun št. 24/2019 z dne 5. 3. 2019 v višini 958,13 EUR. Na računu je tožena stranka odbila znesek 650,00 EUR in ga plačala tako, da je za plačilo ostalo še 308,13 EUR, kar je predmet tožbenega zahtevka. Tožeča stranka je toženi zaračunala rezervni del v višini 422,50 EUR, plin v višini 216,00 EUR in delo v višini 250,00 EUR in na to vsoto obračunala še DDV. Kot dokaz prilaga račun z dne 5. 3. 2019. Sodišče ni opravilo naroka, kjer bi zaslišalo stranke. Zato je storilo kršitev procesnega prava. Iz obrazložitve sodbe tudi ni mogoče razbrati zakaj sodišče ocenjuje, da je tožena stranka pravilno ovrednotila ceno opravljenega dela.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V obravnavani zadevi se uporabljajo določila glede postopka o sporih majhne vrednosti, ki jih Zakon o pravdnem postopku vsebuje v 30. poglavju. Na podlagi določila prvega odstavka 458. člena ZPP se sodba v postopku majhne vrednosti lahko izpodbija le zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Sodbe ni dopustno izpodbijati zaradi nepopolne ali nepravilne ugotovitve dejanskega stanja. Dokazno oceno je mogoče v pritožbenem postopku v sporih majhne vrednosti grajati samo takrat kadar je ta opravljena brez upoštevanja metodološkega napotka, ki ga daje 8. člen ZPP, ne pa kadar je vsebina neprepričljiva (zmotna ugotovitev dejanskega stanja). Formalni okviri proste dokazne ocene zahtevajo, da je le ta vestna, skrbna (preverljivo obrazložena) ter analitično sintetična. Vsem navedenim kriterijem izpodbijana sodba sodišča prve stopnje ustreza.

5. Med strankama ni spora o okoliščini, da je bila sklenjena podjemna pogodba v smislu določila 619. člena Obligacijskega zakonika, s katero se je tožnik kot podjemnik zavezal, da bo popravil toplotno črpalko. Toženi kot naročnik pa se je zavezal, da mu bo za to plačal. Tožnik je naročeno delo opravil in tožena stranka mu je plačala 650,00 EUR. Vendar iz pravočasnih navedb v postopku na prvi stopnji sodišče ni moglo razbrati, kakšen je bil dogovor pravdnih strank glede plačila. Koliko je znašal račun in kaj je toženec z zneskom 650,00 EUR sploh plačal. Zato sodišče prve stopnje ni moglo razbrati vsebine in višine obveznosti, ki naj bi jo bil dolžan plačati toženi. Dopolnjevanje trditvene podlage v pritožbenem postopku predstavlja nedopustno pritožbeno novoto. V 10. točki obrazložitve je sodišče prve stopnje prepričljivo pojasnilo, da na podlagi trditev v tožbi in listinskih dokazov ni moglo dognati, kaj tožbeni zahtevek pravzaprav predstavlja, čeprav je bilo na njem dokazno breme tako glede temelja, ki ni sporen, kakor tudi glede višne tožbenega zahtevka, ki je bila glede na vsebino toženca v znesku, ki je predmet sodbe v celoti prerekan in izrazito sporen. Posredovanje sodišča v sporu majhne vrednosti je omejeno, pravdni stranki morata vse upoštevne navedbe in dokaze izčrpati v dveh vlogah. Vse ostale navedbe in dokazi se skladno s 453. členom ZPP ne upoštevajo.

6. V postopku v sporu majhne vrednosti nobena od strank postopka ni predlagala naj sodišče opravi glavno obravnavo, zato očitana kršitev postopka ni bila zagrešena, ker pritožbeno sodišče tudi ne najde tistih absolutno bistvenih kršitev postopka, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je v skladu s tretjim odstavkom 350. člena ZPP je pritožbo tožeče stranke kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).