Jedro

Nadomestna izpolnitev je realni kontrakt, za katere je značilno, da mora biti zato, da bi bili veljavno sklenjeni in bi začeli učinkovati, poleg splošnih predpostavk pravnih poslov izpolnjena še dodatna predpostavka, da dolžnik hkrati z izjavo volje, ki je potrebna za sklenitev pogodbe, že opravi tudi izpolnitveno ravnanje. Ob odsotnosti trditev o izpolnitvenem ravnanju sodišče ni bilo dolžno izvajati dokazov v zvezi z dogovorom.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka nosi sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da ostane sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 120132/2013 z dne 25. 7. 2013 v izreku v veljavi tudi v delu, v katerem je bilo dolžniku naloženo, da poravna v predlogu navedeno terjatev ter v delu glede stroškov upnika (I. točka izreka). Glede stroškov je odločilo, da so tožene stranke dolžne tožeči stranki v roku 15 dni povrniti njene nadaljnje pravdne stroške v znesku 3.827,75 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper sodbo se pritožuje tožena stranka. Toženci sodbo izpodbijajo v celoti iz vseh pritožbenih razlogov. Navajajo, da je sodišče kršilo pravila pravdnega postopka in ustavne pravice pritožnikov ter posledično nepopolno ugotovilo dejansko stanje. Toženci so tožbenemu zahtevku nasprotovali zaradi dogovora o nadomestnem poplačilu dolga. Dokaz, ki so ga predlagali, je zaslišanje toženih strank, sodišče ga je neutemeljeno in brez prepričljive vsebinske obrazložitve zavrnilo. Glede na to, da drugih dokazov toženci niso predložili, ker jih nimajo, bi moralo sodišče še toliko bolj skrbno proučiti dokazni potencial predlaganih dokazov ter predlagane dokaze izvesti in zaslišati priče, ali pa prepričljivo pojasniti, zakaj tega ne bo storilo. Šele z izvedbo predlaganih dokazov bi lahko sodišče popolno ugotovilo dejansko stanje. Z zavrnitvijo dokaznih predlogov in z odsotnostjo obrazložitve take odločitve je sodišče kršilo ustavne pravice pritožnikov. Toženci vztrajajo pri izvedbi dokaza, saj je bil dogovor o nadomestni izpolnitvi sklenjen. Enostaven zaključek, da so navedbe tožencev preveč pavšalne, ne vzdrži presoje. Sodišče bi dokaz moralo izvesti. Sodišče je očitno spregledalo določbe Obligacijskega zakonika, ki se nanašajo na obliko pogodb in na sankcije za nespoštovanje oblike – kljub nespoštovanju oblike je lahko dogovor med strankami veljaven. Če je sodišče menilo, da neposrednega zaslišanja ni smiselno izvesti, bi skladno z 236.a členom ZPP tožene stranke lahko pozvalo vsaj na predložitev pisnih izjav. Sodišče je kot relevantne štele listinske dokaze tožeče stranke, dokazov toženih strank pa, brez vsebinske obrazložitve in navedbe razlogov, ni izvedlo, kar krši pravice tožencev do pravičnega sojenja in enake obravnave, to predstavlja tudi kršitev postopkovnih pravil. Ker sodišče ni izvedlo predlaganih dokazov, je tudi nepopolno ugotovilo dejansko stanje. Dogovorjena je bila nadomestna izpolnitev in s tem je dolg poravnan. Z nadomestno izpolnitvijo je obveznost dolžnika v celoti izpolnjena in sodišče bi moralo tožbeni zahtevek zavrniti.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Neutemeljene so vse pritožbene navedbe v zvezi z zatrjevanimi kršitvami pravil pravdnega postopka in kršitvami ustavnih pravic pritožnikov, ki naj bi jih sodišče prve stopnje storilo s tem, ko ni izvedlo dokazov z zaslišanjem zakonitega zastopnika drugotožene stranke in tretjega toženca (torej dokaza z zaslišanjem pravdnih strank). Sodišče je navedlo, da je navedena dokaza zavrnilo zato, ker se je ob upoštevanju trditvene podlage pravdnih strank že na podlagi izvedenih dokazov prepričalo o vseh dejstvih, ki so za ta postopek pravno pomembna ter zato, ker predlagano zaslišanje predstavlja neustrezen dokaz. Tudi glede tega je razloge navedlo in drugačne pritožbene niso utemeljene. Navedlo je, da sta dokaza neustrezna zato, ker se tudi za vsakršno spremembo kreditne pogodbe (torej tudi v zvezi s podaljšanjem plačilnega roka oziroma v zvezi z nadomestno izpolnitvijo) zahteva pisnost, kar pritožba tudi izpodbija.

5. Pritožniki imajo sicer prav, da je kljub nespoštovanju oblike dogovor med strankami lahko veljaven, vendar pa je odločitev sodišča prve stopnje, da zavrne dokaz z zaslišanjem tretjega toženca in zakonitega zastopnika drugotožene stranke, pravilna iz razlogov, navedenih v nadaljevanju, kot je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo tudi, da so navedbe tožene stranke o ustnem dogovoru s tožečo stranko v zvezi s podaljšanjem odplačilnega roka oziroma v zvezi z nadomestno izpolnitvijo le pavšalne (ničesar ni bilo navedenega, s kom in kdaj naj bi bili dogovori sklenjeni).

6. Tožena stranka je glede nadomestne izpolnitve navajala, da je bilo dogovorjeno, da v primeru neplačila obveznosti v podaljšanem roku, namesto vračila denarja tožeča stranka sprejme kurilno napravo, ki je vgrajena v poslovno stanovanjski objekt v I., in da je tožena stranka za poplačilo obveznosti predlagala še odstop terjatve v višini 35.436,69 EUR, vendar pa tožena stranka ni trdila, da je hkrati že opravila izpolnitveno ravnanje, za katerega zatrjuje, da se ga je zavezala opraviti. Nadomestna izpolnitev je namreč realni kontrakt. Za realne kontrakte je značilno, da mora biti zato, da bi bili veljavno sklenjeni in bi začeli učinkovati, poleg splošnih predpostavk pravnih poslov izpolnjena še dodatna predpostavka, da dolžnik hkrati z izjavo volje, ki je potrebna za sklenitev pogodbe, že opravi tudi izpolnitveno ravnanje, ki se ga z realno pogodbo zavezuje opraviti. Ker takšnih trditev tožena stranka ni podala, je odločitev sodišča prve stopnje, da dokazov, s katerimi je tožena stranka dokazovala zgolj dogovor, ne pa tudi izpolnitvenega ravnanja, ne izvede, pravilna. Drži, da je z nadomestno izpolnitvijo obveznost dolžnika v celoti izpolnjena in bi v tem primeru sodišče tožbeni zahtevek moralo zavrniti, vendar le v primeru da bi tožena stranka trdila tudi, da je upnik v sporazumu z dolžnikom sprejel kaj drugega namesto tistega, kar mu je ta dolgoval in to dokazala (torej že opravljeno izpolnitveno ravnanje, glej 283. člen Obligacijskega zakonika, OZ).

7. Glede na navedeno z zavrnitvijo dokaza z zaslišanjem zakonitega zastopnika drugotožene stranke in z zaslišanjem tretjetožene stranke, sodišče ni kršilo določb pravdnega postopka, prav tako pa tudi ne ustavnih pravic pritožnikov in tudi pozivanje na predložitev pisnih izjav strank ni bilo potrebno. Glede na že obrazloženo je nadalje neutemeljena tudi pritožbena navedba, da naj bi zaradi neizvedbe predlaganih dokazov sodišče nepopolno ugotovilo dejansko stanje in podrobnejši razlogi glede tega niso potrebni.

8. Ostalih ugotovitev in zaključkov sodišča prve stopnje pritožba ne izpodbija. Tako tudi ne izpodbija več zaključka, da ni bilo dokazano podaljšanje odplačilne dobe kredita (sicer pa je tudi zatrjevani datum vračila – 30. 9. 2013 - nastopil pred zaključkom glavne obravnave, glej 1. odstavek 311. člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP). Glede na ugotovitve sodišča prve stopnje, da je tožeča stranka s tem, ko je prvotoženi stranki po kreditni pogodbi odobrila in dala v uporabo denarna sredstva, izpolnila svoj del obveznosti, da pa ji prvotožena stranka kot uporabnik kredita slednjega pod dogovorjenimi pogoji ni vrnila in svoje obveznosti ni izpolnila, pri čemer drugi in tretji toženec kot poroka in plačnika v zvezi s poroštvom nista podla nobenih ugovorov, je sodišče prve stopnje z ugoditvijo tožbenemu zahtevku zoper vse tri tožence pravilno uporabilo tudi materialno pravo (125. člen OZ, 1012. in nadaljnji členi OZ). Glede višine in utemeljenosti vtoževane terjatve je sodišče prve stopnje navedlo pravilne razloge, na katere se sodišče druge stopnje, v izogib ponavljanju, v celoti sklicuje, tožena stranka pa jih v pritožbi, razen v že navedenem obsegu, ne izpodbija. Ker sodišče druge stopnje ob preizkusu izpodbijane sodbe tudi ni ugotovilo kršitev določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).

9. Tožena stranka s pritožbo ni uspela, zato nosi sama svoje stroške pritožbenega postopka (1. odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 154. členom ZPP).