Jedro

Pravno stališče toženke, da zavarovanec ni dolžan plačati premije za obdobje, za katero nima zavarovalnega kritja, drži. To pomeni, da bi morala tožnica, če bi toženka plačala premije skladno s pozivi z dne 27. 12. 2016 in bi prišlo do škodnega dogodka v 24 urah po plačilu, toženki izplačati vso zavarovano škodo. Ker pa ni prišlo niti do škodnega dogodka, niti toženka ni plačala zapadlih premij, je njeno pritožbeno poudarjanje načela enake vrednosti terjatev za odločitev o pritožbi nepomembno.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Tožnica sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Izpodbijana sodba

1. Sodišče prve stopnje je sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 56391/2017 z dne 21. 6. 2017 vzdržalo v veljavi v prvem odstavku izreka v celoti, v tretjem odstavku izreka pa za izvršilne stroške v znesku 129,12 EUR s pripadki (I. točka izreka). Za preostanek izvršilnih stroškov v znesku 28,78 EUR s pripadki pa je citirani sklep o izvršbi v tretjem odstavku razveljavilo in višji predlog za povrnitev izvršilnih stroškov zavrnilo (II. točka izreka). Toženki je posledično naložilo v plačilo pravdne stroške tožnice v znesku 435,88 EUR s pripadki (III. točka izreka).

2. V obrazložitvi je pojasnilo, da sta pravdni stranki sklenili tri zavarovalne pogodbe za zavarovanje toženkinih nepremičnin in sicer na naslovih A., B. in C. v Ljubljani. Ker je toženka prenehala plačevati premije, je tožnica razdrla zavarovalne pogodbe in zahtevala plačilo vtoževanih zneskov.

3. Svojo odločitev je sodišče prve stopnje oprlo na naslednja pravna dejstva: (1) na podlagi toženkine ponudbe številka 185915 z dne 19. 4. 2012 (A2) je tožnica 30. 4. 2012 za zavarovanje prve nepremičnine izdala zavarovalno polico št. 000001 (A3); (2) na podlagi toženkine ponudbe št. 0008 z dne 21. 3. 2014 (A13) je tožnica 28. 3. 2014 (A14) izdala zavarovalno polico 0000003 za zavarovanje druge toženkine nepremičnine (A14); (3) na podlagi toženkine ponudbe št. 0009 z dne 21. 3. 2014 (A21) pa je tožnica izdala zavarovalno polico 0000004 (A22) za zavarovanje tretje toženkine nepremičnine; (4) na vseh treh toženkinih ponudbah se nahaja podpis in žig toženke; (5) toženka ni redno poravnavala zavarovalnih premij, zato je tožnica 21. 12. 2016 enostransko odpovedala sklenjene zavarovalne pogodbe, o čemer je toženko obvestila z dopisi z dne 27. 12. 2017 (A12, A20 in A26); (6) višina mesečnih obrokov zavarovalnih premij ni sporna, prav tako ne višina toženkinega dolga; (7) toženka po polici 000001 dolguje tožnici še 1.297,78 EUR po polici 000003 še 422,11 EUR in po polici 000004 še 411,02 EUR. Ker toženka teh zneskov niti po opominu ni plačala, je upoštevajoč pogodbena določila, tožbenemu zahtevku godilo.

Pritožba toženke in odgovor tožnice

4. Proti dajatvenemu delu sodbe (I. in III. točka izreka) se je toženka pravočasno pritožila. Uveljavljala je vse tri pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena ZPP in predlagala spremembo izpodbijanih delov sodbe sebi v prid, podrejeno pa razveljavitev teh delov in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.

5. V odgovoru na pritožbo pa je tožnica predlagala zavrnitev pritožbe in potrditev izpodbijane sodbe. Zahtevala je tudi povrnitev svojih stroškov pritožbenega postopka.

K odločitvi o pritožbi

6. Pritožba ni utemeljena. Na posamezne pritožbene navedbe je odgovorjeno v nadaljevanju.

Posebnosti postopka v sporih majhne vrednosti

7. Tožbeni zahtevek se nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR. Zato je sodišče ta gospodarski spor vodilo po določbah za postopke v sporih majhne vrednosti (495. člen ZPP). Sodbo, izdano v takem postopku je mogoče izpodbijati le zaradi zmotne uporabe materialnega prava in absolutne bistvene kršitve določil pravdnega postopka (prvi odstavek 458. člena ZPP). V sporu majhne vrednosti je pritožbeno sodišče vezano na dejansko stanje, ki ga med postopkom ugotovi sodišče prve stopnje (prvi odstavek 458. člena ZPP). O pritožbi je na podlagi določila petega odstavka 458. člena ZPP odločila sodnica posameznica.

Odgovori na posamezne pritožbene navedbe

8. Med postopkom pred sodiščem prve stopnje je toženka zatrjevala, da zavarovalne pogodbe sploh sklenjene niso bile. Presoji sodišča prve stopnje, da so bile sklenjene, pa v pritožbi ni več oporekala.

9. Pritožnica sodišču prve stopnje očita, da ni ugotovilo pomembnega dejstva, do kdaj je tožnica ponujala kritje toženki na sklenjene zavarovalne pogodbe in na več mestih, sklicujoč se tudi na sodno prakso pojasnjevala, da v primeru prenehanja zavarovalnega kritja zavarovanec ni dolžan plačati premije za obdobje, za katero zavarovalnega kritja nima.

10. Pravno stališče toženke, da zavarovanec ni dolžan plačati premije za obdobje, za katero nima zavarovalnega kritja, drži. To pomeni, da bi morala tožnica (ki ni dokazala opominjevalnega postopka, čeprav ga je zatrjevala), če bi toženka plačala premije skladno s pozivi z dne 27. 12. 2016 in bi prišlo do škodnega dogodka v 24 urah po plačilu, toženki izplačati vso zavarovano škodo. Ker pa ni prišlo niti do škodnega dogodka, niti toženka ni plačala zapadlih premij, je njeno pritožbeno poudarjanje načela enake vrednosti terjatev za odločitev o pritožbi nepomembno. Njeno pritožbeno stališče, da izpodbijana sodba pomeni kršitev tega načela, pa je pravno zmotno.

11. Ta postopek se je začel s predlogom za izvršbo na podlagi verodostojne listine, vloženim 20. 6. 2017. Zato tožnica 12. 12. 2006 vloge, na katero se v zvezi z notarsko overjeno izbrisno pobotnico z ustreznim zemljiškoknjižni dovolilom sklicuje pritožnica, v tem postopku sploh vložiti ni mogla .

12. Iz gornje obrazložitve je razvidno, da pritožba ni utemeljena. Zato jo je pritožbeno sodišče kot tako zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP), saj niti ob uradnem preizkusu izpodbijane sodbe ni zaznalo nobenih kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP.

K odločitvi o stroških pritožbenega postopka

13. Ker toženka povrnitve svojih stroškov ni zahtevala, je izrek o njenih stroških odpadel. Stroške tožnice, nastale z odgovorom na pritožbo, pritožbeno sodišče ocenjuje kot nepotrebne stroške v smislu drugega odstavka 155. člena ZPP. Sklicevala se je na opominjevalni postopek, ki ga ni dokazala, toženkino pravno stališče, (da ni dolžna plačati premij, ker ni imela zavarovalnega kritja) pa je štela za nedovoljeno pritožbeno zatrjevanje dejstva.