Jedro

Tožeči stranki je bilo dne 29. 8. 2011 že izdano dovoljenje za gradnjo kmečke lope z namenom shranjevanja kmetijske mehanizacije za potrebe njegovega kmetijskega gospodarstva. Določbe PUP sicer neposredno ne preprečujejo gradnje večih pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov za potrebe istega kmetijskega gospodarstva, vendar pa je treba upoštevati, da gre v konkretnem primeru za zemljišča, ki predstavljajo prvo območje kmetijskih zemljišč in da na obravnavanem območju prevladuje kmetijski značaj krajine, zato je treba v takih primerih postopati izrazito restriktivno. To pomeni, da bi tožeča stranka morala, če je obstoječa kmečka lopa postala pretesna za shranjevanje kmetijske mehanizacije, vložiti zahtevo za izgradnjo ustrezno večjega, manj zahtevnega objekta, na mestu obstoječe kmečke lope.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je Upravna enota Piran zavrnila zahtevek tožeče stranke za izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo nezahtevnega objekta-kmečke lope, tlorisnih dimenzij 6,67 m x 4,5 m, višine slemena 5,00 m na zemljiški parc. št. 3295 k.o. A. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je zemljiška parcela št. 3295 k.o. A. v prostorski celoti Z 1/6 „zelene površine, gozd, razpršeni stanovanjski in turistični objekti-območje Margona“, ki se urbanistično urejajo z Odlokom o prostorskih ureditvenih pogojih (PUP) za območje prostorskih celot Strunjan (1), Seča (8), Karbonara-Lucan (9), Sečovlje (11) in Limnjan-Vinjole-Krog (13) v Občini Piran, ki je po namenski rabi kmetijsko zemljišče-I.območje in se nahaja znotraj varovanega območja kulturne krajine. Glede na povedano je bila upoštevana določba 9. člena PUP, ki določa merila in pogoje za urbanistično urejanje v območju kmetijskih površin, kjer so dovoljene le kmetijsko prostorske ureditvene operacije, gradnja objektov in naprav namenjenih kmetijski dejavnosti ter ureditev športno rekreacijskih poti. Ob tem je bila upoštevana tudi obvezna razlaga navedene določbe PUP, ki določa, da je potrebno za gradnjo objektov na območju kmetijskih površin upoštevati določbe Uredbe o vrstah objektov glede na zahtevnost. Kmečka lopa, za katero je tožeča stranka zahtevala izdajo gradbenega dovoljenja sodi, v skladu z navedeno uredbo, med pomožen kmetijsko-gozdarski objekt, ki je namenjen shranjevanju kmetijske mehanizacije.

V postopku je bilo ugotovljeno, da je bilo tožeči stranki že izdano dovoljenje za gradnjo kmečke lope kot nezahtevnega objekta na zemljiški parc. št. 520 k.o. A. z namenom shranjevanja kmetijske mehanizacije za potrebe kmetijskega gospodarstva št. KMG MID 100729835, katerega sestavni del je tudi obravnavano zemljišče, kar pomeni, da je bilo tožeči stranki za spravilo kmetijske mehanizacije za potrebe obdelave zemljišč na kmetijskem gospodarstvu, že izdano dovoljenje za gradnjo kmečke lope. S tem pa je pravico za gradnjo tovrstnega objekta že izčrpala.

Ministrstvo za infrastrukturo in prostor je pritožbo tožeče stranke zoper izpodbijano odločbo zavrnilo z odločbo št. 35108-77/2012/NiK-2 z dne 13. 6. 2012. V obrazložitvi navaja, da prostorski akt sicer res nima določila, ki bi neposredno navajalo, da investitor ne sme zgraditi več pomožnih objektov-gozdarskih objektov, kot je to navedeno pri objektih za lastne potrebe. Ne glede na navedeno pa je treba upoštevati, da gre v konkretnem primeru za zemljišča, ki predstavljajo prvo območje kmetijskih zemljišč in da na obravnavanem območju prevladuje kmetijski značaj krajine. Temu in funkciji varovanja podobe kulturne krajine bodo podrejeni vsi nadaljni posegi v prostor. Za potrebe prebivalstva živečega na tem območju se usmerja novogradnja na nepozidane dele stavbnih zemljišč, v rekonstrukcije in nadomestne gradnje. Posegi v ta prostor so podrejeni planskim usmeritvam kmetijske dejavnosti ter načinu bivanja avtohtonega prebivalstva. Skladno z navedenim je v takih primerih treba postopati izrazito restriktivno in v skladu z namenom določil Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih. Zato je ne glede na to, da gre za drugo parcelo potrebno ugotoviti, da postavitev še ene kmečke lope ni možna. Ob tem še ugotavlja, da glede na prikazane fasade kmečke lope ni mogoče šteti, da bo namenjena shranjevanju kmetijske mehanizacije, saj so prikazane odprtine za vrata neprimerna za kmetijsko mehanizacijo.

Tožeča stranka v tožbi navaja, da Zakon o graditvi objektov, upravnim organom, ki so pristojni za gradbene zadeve, ne daje diskrecijske pravice glede odločanja o dovolitvi predlaganih gradenj, pač pa jo morajo dovoliti, če ta izpolnjuje pogoje določene v zakonu in relevantnih prostorskih aktih. Tako Uredba o vrstah objektov glede na zahtevnost, kot veljavni prostorski ureditveni pogoji, ne prepovedujejo gradnje več kmečkih lop v okviru istega kmetijskega gospodarstva, niti ne prepovedujejo gradenj več pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov v primeru, če bi investitor nameraval le te postaviti na isti zemljiški parceli. V nadaljevanju še navaja, da ugotovitev upravnega organa druge stopnje, da so odprtine v predvidenem objektu takšne velikosti, da niso primerne za kmetijsko mehanizacijo, ni z ničemer utemeljena. Poleg tega pa Uredba v nobenem delu ne določa koliko in kako velike morajo biti odprtine za vrata. Ob zaključku še navaja, da bi morala tožena stranka pred izdajo izpodbijane odločbe opraviti ogled parc. št. 3295 in 520 k.o. A., vpogledana pa je bila le listinska dokumentacija in spletne aplikacije, ki pa velikokrat ne odražajo dejanskega stanja stvari oziroma stanja v naravi. Glede na vse navedeno predlaga, da sodišče tožbi ugodi in izpodbijano odločbo odpravi in jo vrne toženi stranki v ponoven postopek ter ji naloži plačilo stroškov tega postopka.

Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise, odgovora na tožbo pa ni podala.

K točki I. izreka: Tožba ni utemeljena.

Med strankami ni sporno, da je tožeča stranka vložila zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo nezahtevnega objekta-kmečke lope, tlorisnih dimenzij 6,67 m x 4,5 m, višine slemena 5,00 m na zemljiški parceli št. 3295 k.o. A. Med strankama tudi ni sporno, da je bilo tožeči stranki z odločbo št. 351-127/2011-9 z dne 29. 8. 2011 že izdano dovoljenje za gradnjo kmečke lope kot nezahtevnega objekta na zemljiški parceli št. 520 k.o. A. z namenom shranjevanja kmetijske mehanizacije za potrebe kmetijskega gospodarstva št. KMG MID 100729835, katerega sestavni del je tudi parc. št. 3295 k.o. A. Med strankama pa je sporno ali je na istem kmetijskem gospodarstvu oziroma na isti parceli mogoče zgraditi več enakih nezahtevnih objektov, to je več kmečkih lop.

V 74. c členu Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1) je določeno, da pristojni upravni organ za gradbene zadeve izda gradbeno dovoljenje za gradnjo nezahtevnega objekta na predpisanem obrazcu, katerega vsebino in obliko določi minister, pristojen za prostorske in gradbene zadeve, če ugotovi, da so izpolnjeni pogoji določeni v Uredbi o vrstah objektov glede na zahtevnost, glede dopustne velikosti objekta, načina rabe objekta in načina gradnje objekta ter drugi pogoji za gradnjo nezahtevnega objekta, da je nameravana gradnja skladna s prostorskim aktom in so pridobljena vsa predpisana soglasja, investitor pa ima pravico graditi. V 8. členu Zakon o graditvi objektov razvršča objekta glede na zahtevnost gradnje in vzdrževanja na zahtevne, manj zahtevne, nezahtevne in enostavne objekte. Vlada Republike Slovenije je z Uredbo o vrstah objektov glede na zahtevnost podrobneje določila vrste zahtevnih, manj zahtevnih, nezahtevnih in enostavnih objektov. Pri tem je za nezahtevne in enostavne objekte določila njihovo največjo velikost, način gradnje in rabe ter druge pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, da se objekt šteje za nezahteven oziroma enostaven objekt. Tako je v 5. b točki 11. člena Uredbe o vrstah objektov glede na zahtevnost, med pomožne kmetijsko-gozdarske objekte uvrščena tudi kmečka lopa, ki jo Uredba opredeljuje z opisom, da gre za enoetažen, pritličen objekt, namenjen shranjevanju kmetijske mehanizacije, z bruto površino največ 30 m2 in višino najvišje točke največ 5 m, merjeno od najnižje točke objekta, katerega streha je hkrati strop nad prostorom.

V 9. členu Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območje prostorskih celot Strunjan (1), Seča (8), Karbonara-Lucan (9), Sečovlje (11) in Limnjan-Vinjole-Krog (13) v Občini Piran pa je določeno, da so v območju kmetijskih površin dovoljene le kmetijsko prostorske ureditvene operacije, gradnja objektov in naprav namenjenih kmetijski dejavnosti ter ureditev športno rekreacijskih poti. V navedeni določbi in drugih določbah PUP sicer ni določbe, ki bi neposredno preprečevala gradnjo večih pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov. Vendar pa je treba upoštevati, da gre v konkretnem primeru za zemljišča, ki predstavljajo prvo območje kmetijskih zemljišč in da na obravnavanem območju prevladuje kmetijski značaj krajine. Tako so posegi v ta prostor podrejeni planskim usmeritvam kmetijske dejavnosti ter načinu bivanja avtohtonega prebivalstva. Zato je v takih primerih treba postopati izrazito restriktivno in v skladu z namenom določil Odloka o prostorsko ureditvenih pogojih. Glede na navedeno in da se za potrebe prebivalstva živečega na tem območju usmerja novogradnja na nepozidane dele stavbnih zemljišč ter v rekonstrukcijo in nadomestne gradnje, sodišče ugotavlja, da je odločitev obeh upravnih organov pravilna in zakonita. S postavitvijo več manjših nezahtevnih objektov, namenjenih isti rabi, bi se prevladujoči kmetijski značaj krajine spremenil. Poleg tega pa bi prišlo do neracionalne rabe kmetijskih zemljišč, ki predstavljajo prvo območje. Tožeča stranka bi torej morala, glede na varovano kmetijsko območje in določbe Odloka o prostorsko ureditvenih pogojih ter Uredbe o vrstah objektov glede na zahtevnost, če je postala že postavljena kmečka lopa na parc. št. 520 k.o. A., za shranjevanje kmetijske mehanizacije pretesna, vložiti zahtevo za izgradnjo ustrezno večjega, manj zahtevnega objekta, na mestu obstoječe kmečke lope. Tako bi si tožeča stranka pridobila dovolj prostora za shranjevanje kmetijske mehanizacije, hkrati pa bi bilo kmetijsko zemljišče okrnjeno v kar najmanjšem obsegu.

Glede na vse navedeno je sodišče tožbo, v skladu s prvim odstavkom 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), kot neutemeljeno zavrnilo, saj je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega upravnega akta pravilen in da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena.

K točki II. izreka: Ker je sodišče tožbo zavrnilo, v skladu s četrtim odstavkom 25. člena ZUS-1, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.