Jedro

Zoper odločitev, ki jo izda samostojni sodniški pomočnik, je vselej dovoljeno pravno sredstvo (pritožba), o tem pravnem sredstvu pa odloči sodnik istega sodišča (četrti in peti odstavek 53.a člena Zakona o sodiščih – ZS).

Kadar je predlog za vpis v sodni register vložila upravičena oseba, ki ni hkrati oseba, pooblaščena za zastopanje subjekta vpisa, se predlog za vpis in listine, ki so priložene predlogu, najprej vročijo subjektu vpisa, pri čemer se subjekt vpisa hkrati pozove, da v roku osem dni vloži morebitne ugovore zoper predlagani vpis (prvi in tretji odstavek 31. člena ZSReg). Samostojna sodniška pomočnica na takšen zakonsko določen način ni postopala, zato je moral sodnik sodišča prve stopnje z izpodbijanim sklepom z dne 29.8.2013 vpisati izbris vpisa, ki ga je s sklepom z dne 12.3.2013 opravila samostojna sodniška pomočnica.

Izrek

Pritožbe se zavrnejo in se potrdijo izpodbijani sklepi sodišča prve stopnje.

Subjekt vpisa V. d.o.o. in družbenik J.P. nosita svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom z dne 28.8.2013 je registrski sodnik sodišča prve stopnje odločil, da se pritožbama subjekta vpisa in družbenika tega subjekta ugodi in se sklep sodišča prve stopnje z dne 12.3.2013, Srg 1 razveljavi in se zadeva vrne registrskemu sodišču v novo odločanje.

Z izpodbijanim sklepom z dne 29.8.2013 pa je registrski sodnik sodišča prve stopnje odločil, da se izvede izbris vpisa o spremembi družbenika, ki ga je registrsko sodišče izdalo 12.3.2013 po samostojni sodniški pomočnici.

Z izpodbijanim sklepom z dne 29.8.2013 je sodišče prve stopnje odločilo, da se subjekt vpisa in družbenik J.P. napotita, da v 15-tih dneh vložita tožbo za uveljavljanje neveljavnosti oz. razveljavitev pogodbe o kupoprodaji poslovnega deleža, ki je bila 8.3.2013 sklenjena med odsvojiteljem K.S. in pridobiteljem L.K., pri čemer se registrski postopek prekine do pravnomočne odločitve v pravdni zadevi. Če pravdna zadeva ne bo začeta, bo registrsko sodišče postopek vpisa v sodni register nadaljevalo in odločilo o predlogu za vpis.

Zoper sklep sodišča prve stopnje z dne 28.8.2013 sta se po svojem pooblaščencu pritožila K.S. in L.K., in sicer iz vseh pritožbenih razlogov, pri čemer sta pritožbenemu sodišču predlagala, da izpodbijani sklep razveljavi ter odloči o pritožbi subjekta vpisa in družbenika subjekta vpisa J.P. V pritožbi opozarjata, da s pritožbo napadata predmetni sklep, četudi nima pravnega pouka. V konkretnem primeru je namreč o pritožbi odločal sodnik okrožnega sodišča, kar pa je v nasprotju z določbami Zakona o sodnem registru (ZSReg). V členih od 36 do 40 tega zakona ni predpisano, da bi lahko o pritožbi odločalo isto sodišče. Takšna pravica je dopuščena zgolj višjemu sodišču, kar nenazadnje določa tudi 39. člen ZSReg. Prvostopno sodišče bi po vložitvi pritožbe imelo zgolj možnost ravnati skladno z določili 37. člena ZSReg, če bi za to obstajali pogoji, vendar v konkretnem primeru pogoji niso obstajali. Po izdaji sklepa o vpisu sodišče prve stopnje ne more več postopati po določilih 32. do 35.a člena ZSReg. Dokler pogodba o kupoprodaji poslovnega deleža ne bo pravnomočno izpodbita oz. razglašena za nično ali bo razveljavljena, bo v skladu z določbami Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) L.K. veljal za imetnika poslovnega deleža, in sicer ne glede na vpis v sodnem registru. Če bi nasprotnik s tožbo na izpodbijanje te pogodbe uspel, bi s tem uspel izpodbiti notarski zapis, kar bi pomenilo, da se družabništvo zopet zamenja in ponovno bi bilo to dejstvo treba deklarirati kot vpis v sodni register.

K.S. in L.K. sta se po svojem pooblaščencu iz vseh pritožbenih razlogov pritožila tudi zoper sklep sodišča prve stopnje z dne 29.8.2013 (izvedba izbrisa vpisa), pri čemer sta predlagala pritožbenemu sodišču, da izpodbijani sklep razveljavi. V pritožbi opozarjata, da Zakon o sodnem registru ne dopušča takšnega postopanja, kot ga je z izpodbijanim sklepom izvedlo sodišče prve stopnje. Nikakor ni dopustno, da sodišče prve stopnje razveljavi prvostopni sklep in zadevo odstopi prvostopnemu sodišču nazaj v odločanje. V pritožbi pritožnika ponovno izpostavljata navedbe, kot so bile izpostavljene že v pritožbi zoper sklep z dne 28.8.2013. Omenjeni osebi sta se po svojem pooblaščencu pritožili tudi zoper sklep o prekinitvi registrskega postopka z dne 29.8.2013, pri čemer sta pritožbenemu sodišču predlagali, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje na sodišče prve stopnje. V pritožbi opozarjata, da je bila kupoprodaja poslovnega deleža opravljena zakonito, pri čemer je do prenosa dejansko že prišlo in sodišče prve stopnje je ta prenos pravilno tudi vpisalo v sodni register. Prvostopenjsko sodišče ne sme posegati v ugotavljanje, ali je v notarskem zapisu vse pravilno zapisano ali ne. Notarski zapis je javna listina, in dokler se pravnomočno ne dokaže nasprotno, velja za resnično, kar je v njem zapisano. V nadaljevanju pritožbe se pritožnika sklicujeta na navedbe, na katere sta se sklicevala že v prejšnjih dveh pritožbah.

Subjekt vpisa in družbenik J.P. sta po pooblaščeni odvetnici podala odgovor na pritožbe pritožnikov, pri čemer sta predlagala pritožbenemu sodišču, da pritožbe zavrne kot neutemeljene in potrdi izpodbijane sklepe sodišča prve stopnje. Priglasila sta tudi stroške pritožbenega postopka.

Pritožbe niso utemeljene.

Iz spisovnih podatkov izhaja, da je predlagatelj L.K. (vstopajoči družbenik v družbo V. d.o.o., ki je prevzel poslovni delež dotedanjega družbenika K.S.) 11.3.2013 vložil predlog za vpis spremembe družbenikov v sodni register, in sicer pri subjektu vpisa V. d.o.o., nakar je samostojna sodniška pomočnica temu predlogu ugodila in 12.3.2013 izdala sklep o vpisu predlagane spremembe (registrira se sprememba družbenikov: namesto družbenika K.S. pri poslovnem deležu 9,7345 % vstopi nov družbenik L.K.). Zoper odločitev, ki jo izda samostojni sodniški pomočnik, je vselej dovoljeno pravno sredstvo (pritožba), o tem pravnem sredstvu pa odloči sodnik istega sodišča (četrti in peti odstavek 53.a člena Zakona o sodiščih – ZS). Ker se je zoper omenjeni sklep samostojne sodniške pomočnice pravočasno pritožil subjekt vpisa (hkrati z družbenikom J.P.), je zato o tej pritožbi pravilno odločal sodnik istega sodišča, pri čemer je z izpodbijanim sklepom z dne 28.8.2013 pritožbi ugodil in omenjeni sklep samostojne sodniške pomočnice z dne 12.3.2013 razveljavil in zadevo vrnil v novo odločanje registrskemu sodišču; hkrati pa je nato s sklepom z dne 29.8.2013 odločil, da se izvede izbris vpisa, opravljenega na podlagi sklepa samostojne sodniške pomočnice. Takšna odločitev pa je po oceni pritožbenega sodišča pravilna in zakonita. Kadar je predlog za vpis v sodni register vložila upravičena oseba, ki ni hkrati oseba, pooblaščena za zastopanje subjekta vpisa, se predlog za vpis in listine, ki so priložene predlogu, najprej vročijo subjektu vpisa, pri čemer se subjekt vpisa hkrati pozove, da v roku osem dni vloži morebitne ugovore zoper predlagani vpis (prvi in tretji odstavek 31. člena Zakona o sodnem registru – ZSReg). Samostojna sodniška pomočnica na takšen zakonsko določen način ni postopala, zato je moral sodnik sodišča prve stopnje z izpodbijanim sklepom z dne 29.8.2013 vpisati izbris vpisa, ki ga je s sklepom z dne 12.3.2013 opravila samostojna sodniška pomočnica.

Sicer pa pritožbeno sodišče v celoti soglaša z odločitvijo (in razlogi) sodnika sodišča prve stopnje (sklep z dne 28.8.2013), da se omenjeni sklep samostojne sodniške pomočnice razveljavi in se zadeva vrne registrskemu sodišču v ponovno odločanje. Registrsko sodišče namreč lahko ugodi zahtevku za vpis v sodni register, če ugotovi, da je poleg drugih predpostavk (1. do 3. točka prvega odstavka 34. člena ZSReg) izpolnjen tudi pogoj iz 4. točke prvega odstavka 34.člena ZSReg; to je, da so izpolnjene druge materialnopravne predpostavke, ki jih za vpis določa zakon. V četrtem odstavku 481. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) pa je predpisano, da če z družbeno pogodbo ni določeno drugače, imajo družbeniki pod enakimi pogoji pri nakupu poslovnega deleža prednost pred drugimi osebami. Družbenik, ki namerava prodati svoj poslovni delež, pa mora druge družbenike pisno obvestiti o nameravani prodaji in pogojih prodaje ter jih pozvati, da mu morebitni kupec sporoči svojo pripravljenost za nakup v enem mesecu od prejema obvestila (peti odstavek 481. člena ZDD-1). Iz 7. člena družbene pogodbe pa izhaja, da je prenos poslovnega deleža na osebe, ki niso družbeniki, možen le po predpisanem postopku z zagotovitvijo (primarnega) uveljavljanja predkupne pravice obstoječih družbenikov, in (sekundarnega) nadaljnjega uveljavljanja predkupne pravice družbe. Ker je subjekt vpisa v konkretnem registrskem postopku trdil in dokazoval, da pri konkretni prodaji poslovnega deleža omenjene zakonske določbe oz. določbe družbene pogodbe niso bile spoštovane, pri čemer je bila prekršena prednostna pravica obstoječih družbenikov oz. družbe (nasprotno pa je trdil in dokazoval predlagatelj konkretnega postopka), je sodnik sodišča prve stopnje z izpodbijanim sklepom z dne 29.8.2013 predmetni registrski postopek upravičeno prekinil (do pravnomočne odločitve o tožbi za uveljavljanje neveljavnosti oz. razveljavitvi pogodbe o kupoprodaji poslovnega deleža, ki je bila sklenjena 8.3.2013 med odsvojiteljem K.S. in pridobiteljem L.K. Kadar je odločitev registrskega sodišča o vpisu v sodni register odvisna od predhodne rešitve vprašanja, ali obstoji kakšna pravica ali pravno razmerje, pa o njem še ni odločilo sodišče ali drugi pristojen organ, registrsko sodišče prekine registrski postopek do pravnomočne odločitve o predhodnem vprašanju, če je odločitev o predhodnem vprašanju odvisna od dejstev, ki so med udeleženci sporna (prvi in drugi odstavek 33. člena ZSReg). Nobenega dvoma ni, da so v konkretnem primeru vsi ti pogoji podani, kot je pravilno obrazložilo sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu.

Prav tako ni upravičena pritožbena kritika, da bi moralo registrsko sodišče opraviti predlagani vpis o spremembi družbenikov, saj gre za vpis, ki je zgolj deklaratorne narave. Tudi pri takšni zahtevi za vpis mora namreč registrsko sodišče upoštevati vse predpostavke iz prvega odstavka 34. člena ZSReg, upoštevaje ob tem tudi javnost podatkov (sodni register je javna knjiga – 7. člena ZSReg) in učinke vpisa iz 8. člena ZSReg.

Iz teh razlogov je pritožbeno sodišče pritožbe zavrnile kot neutemeljene in potrdilo izpodbijane sklepe sodišča prve stopnje.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi prvega odstavka 18. člene ZSReg.