Jedro

Če je izvedenec psihiater v postopku na prvi stopnji ugotovil, da ni pogojev za izrek obveznega psihiatričnega zdravljenja bistveno zmanjšano prištevnemu storilcu, in je sodišče prve stopnje o tem zavzelo v izpodbijani sodbi ustrezno obrazloženo stališče, takšne odločitve s pritožbo ni mogoče izpodbiti, če v njej niso navedena nova dejstva.

Izrek

Pritožba obtoženega B. B. se z a v r n e kot neutemeljena in se potrdi obsodilni del sodbe sodišča prve stopnje. Obtoženi B. B. se oprosti plačila stroškov pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Z uvodoma navedeno sodbo je bil obtoženec spoznan za krivega nadaljevanega kaznivega dejanja velike tatvine v stanju bistveno zmanjšane prištevnosti po 1. točki I. odstavka 212. člena v zvezi s II. odstavkom 16. člena Kazenskega zakonika. Izrečena je bila kazen dve leti zapora. Z upoštevanjem kazni dve leti in tri mesece zapora, določene v pravnomočni sodbi Okrajnega sodišča v Velenju z dne 4. 5. 1999, opr. št. K 227/95, in kazni dveh mesecev zapora, določene v pravnomočni sodbi Okrajnega sodišča v Slovenj Gradcu z dne 23. 11. 1998, opr. št. K 172/96, je bila izrečena enotna kazen štiri leta in tri mesece zapora. V to kazen je bil vštet pripor od 4. 9. 1998 od 8.00 ure do 27. 1. 1999 in del prestane kazni od 28. 1. 1999 dalje. Obtožencu so bili naloženi v plačilo premoženjskopravni zahtevki oškodovanca: B. Š. v znesku 34.500,00 SIT, V. L. v znesku 73.257,00 SIT, G. P. v znesku 19.000,00 SIT, D. G. v znesku 74.338,00 SIT, N. P. K. v znesku 11.500,00 SIT, M. Š. v znesku 50.000,00 SIT, V. L. v znesku 996.685,00 SIT in v znesku 368.809,00 SIT. S presežkom so bili posamezni oškodovanci napoteni na pravdo. Obtožencu je bila naložena v plačilo pridobljena premoženjska korist v skupnem znesku 2,237.493,00 SIT. Sicer je bil obtoženec oproščen plačila vseh stroškov kazenskega postopka. Z isto sodbo je bila zavrnjena obtožba zoper obtoženca zaradi petih kaznivih dejanj tatvine po II. in I. odstavku 211. člena Kazenskega zakonika, kaznivega dejanja velike tatvine po 1. točki I. odstavka 212. člena istega zakonika in kaznivega dejanja poskusa kaznivega dejanja velike tatvine po 1. točki I. odstavka 212. člena v zvezi z 22. členom Kazenskega zakonika. Stroški tega dela kazenskega postopka so obremenili proračun. Zoper obsodilni del te sodbe se je pravočasno pritožil obtoženec zaradi odločbe o kazenski sankciji. Predlagal je znižanje izrečene kazni ter izrek varnostnega ukrepa obveznega psihiatričnega zdravljenja. Pritožba ni utemeljena. V nasprotju s pritožnikom meni sodišče druge stopnje, da je bila izrečena primerna kazen, ki je prej prenizka kot previsoka. Sodišče prve stopnje je izrecno upoštevalo kot olajševalni okoliščini tako priznanje, kakor tudi obtoženčevo bistveno zmanjšano prištevnost, na kar se sklicuje v pritožbi. Sicer ni res, da bi bilo priznanje edini dokaz za storitev vseh 15 posameznih kaznivih dejanj; priznanje je potrjeno tako z izpovedbami posameznih prič, zlasti oškodovancev, in policijskimi ugotovitvami pri posameznih ogledih krajev kaznivih dejanj. Sicer tudi sodišče druge stopnje ni ugotovilo prav nobene tehtne olajševalne okoliščine, ki bi opravičevala predlagano znižanje izrečene kazni. Sodišče prve stopnje je ob izdaji izpodbijane sodbe še posebej ocenjevalo možnost izreka obveznega psihiatričnega zdravljenja in je, sledeč mnenju izvedenca psihiatra,zavzelo pravilno stališče, ki ga je tudi obsežno obrazložilo. Ker tudi obtoženec v pritožbi ni navedel prav nobene nove okoliščine, ki bi potrjevala njegov predlog za izrek tega varnostnega ukrepa,tako pritožbi tudi v tem delu ni bilo ugoditi. S ponavljanjem že znanih okoliščin iz preteklega življenja, ki jih je sodišče prve stopnje izrecno upoštevalo pri izdaji izpodbijane sodbe, pa negativnega stališča do izreka tega ukrepa ni mogoče izpodbiti. Pri odločanju o pritožbi niso bile ugotovljene kršitve, ki se upoštevajo po uradni dolžnosti. Zaradi neuspeha s pritožbo bi moral obtoženec plačati stroške pritožbenega postopka, ki bi v tej zadevi nastali samo v povprečnini. Iz istih razlogov kot sodišče prve stopnje ga je tudi sodišče druge stopnje oprostilo te plačilne dolžnosti.