14. 4. 2003

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A., v priporu, ki ga zastopa B. B., odvetnik v Ž., na seji senata dne 9. aprila 2003 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. I Ips 376/2002 z dne 23. 12. 2002 v zvezi s sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani št. Ks 1800/2002 z dne 11. 12. 2002 in s sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani št. II Kpd 168/2002 z dne 6. 12. 2002 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Pritožnik je dne 24. 2. 2003 vložil ustavno pritožbo zoper zgoraj navedene odločitve sodišč, s katerimi je bil zoper njega v postopku izročitve tuji državi odrejen pripor iz pripornega razloga begosumnosti po 1. točki prvega odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 63/94 in nasl. - v nadaljevanju ZKP). V ustavni pritožbi pritožnik navaja, da je v Republiki Sloveniji prijavljen kot tujec pri pristojnih organih za bivanje ter da se ni skrival. Zatrjuje kršitev pravice iz 20. člena Ustave, saj naj bi bil zoper njega odrejen pripor, ne da bi bili za to izpolnjeni zakoniti pogoji. Pritožnik navaja, da je bil priprt le na podlagi depeše pristojnih organov Republike Hrvaške, tiralica pa naj bi bila izdana naknadno, ko je bil že priprt. Predlaga, naj Ustavno sodišče izpodbijane odločbe razveljavi ter odloči, da se pritožnika izpusti na prostost.

2.S sklepom z dne 6. 12. 2002 je preiskovalni sodnik Okrožnega sodišča v Ljubljani v skladu s tretjim odstavkom 524. člena ZKP zoper pritožnika odredil pripor iz pripornega razloga begosumnosti. V obrazložitvi navaja, da je bila skladno z določbo 523. člena ZKP Ministrstvu za pravosodje Republike Slovenije dne 4. 12. 2002 dostavljena prošnja za izročitev pritožnika z vsemi potrebnimi prilogami. Iz dokumentacije izhaja, da je pristojno sodišče Republike Hrvaške zoper pritožnika odredilo pripor in razpisalo tiralico, saj je bil pritožnik s pravnomočno sodbo spoznan za krivega kaznivega dejanja goljufije, prav tako pa je zoper njega vložena obtožba zaradi utemeljenega suma, da je storil kaznivo dejanje napada na uradno osebo. Obstoj pripornega razloga preiskovalni sodnik utemeljuje z okoliščinami, da je pritožnik državljan Republike Hrvaške, da v Republiki Sloveniji nima ne stalnega ne začasnega prebivališča niti zaposlitve ter ga tako na Republiko Slovenijo ne veže nobena okoliščina. Zato je pripor nujen ukrep za zagotovitev pritožnikove navzočnosti za čas do odločitve o izročitvi pravosodnim organom Republike Hrvaške.

3.Zunajobravnavni senat Okrožnega sodišča v Ljubljani je s sklepom zavrnil pritožbo zoper sklep o odreditvi pripora.

4.Vrhovno sodišče je s sodbo kot neutemeljeno zavrnilo zahtevo za varstvo zakonitosti pritožnikovega zagovornika. Po stališču Vrhovnega sodišča sta obe sodišči podrobno pojasnili in obrazložili pogoj iz 3. točke 522. člena ZKP, kot tudi priporni razlog begosumnosti. Poleg tega je Vrhovno sodišče poudarilo, da iz posredovane dokumentacije izhaja, da je Okrožno sodišče v Zadru zoper pritožnika dne 14. 2. 2002 razpisalo tiralico, dne 20. 2. 2002 pa je bil zoper njega s strani Občinskega sodišča v Biogradu odrejen tudi pripor.

5.Ustavno sodišče je vpogledalo spis Okrožnega sodišča v Ljubljani št. II Kpd 168/2002.

B.

6.Po določbi drugega odstavka 19. člena Ustave se nikomur ne sme vzeti prostost, razen v primerih in po postopku, ki ga določa zakon. Po določbi prvega odstavka 20. člena Ustave se sme oseba, za katero obstaja utemeljen sum, da je storila kaznivo dejanje, pripreti samo na podlagi odločbe sodišča, kadar je to neogibno potrebno za potek kazenskega postopka ali za varnost ljudi.

Pripor je torej mogoče odrediti le ob izpolnjenih pogojih, ki jih določata Ustava in zakon. Po 1. točki prvega odstavka 201. člena ZKP se sme pripor odrediti, če se oseba skriva, če ni mogoče ugotoviti njene istovetnosti ali če so druge okoliščine, ki kažejo na nevarnost, da bi pobegnila.

7.Zoper pritožnika je bil najprej v ekstradicijskem postopku odrejen začasen pripor, ki je urejen v določbah 525. člena ZKP in 16. člena Evropske konvencije o izročitvi (Uradni list RS, št. 79/94, MP št. 22/94 - v nadaljevanju EKI) in kasneje pripor po določbi tretjega odstavka 524. člena ZKP. Pritožnik izrecno izpodbija odločbe, ki se nanašajo na pripor, odrejen po tretjem odstavku 524. člena ZKP, po vsebini pa odločbe, ki se nanašajo na odreditev pripora po 525. členu ZKP. Za izpodbijanje odločb o priporu na podlagi 525. člena ZKP v postopku s to ustavno pritožbo niso podane procesne predpostavke.

8.Ustavno sodišče je v svojih odločbah in sklepih, s katerimi je odločalo o ustavnih pritožbah, do zdaj že večkrat opredelilo merila, po katerih so sodišča dolžna presojati obstoj utemeljenega suma in pripornega razloga begosumnosti, da zadostijo zahtevam Ustave in zakona. Ustavno sodišče se v celoti sklicuje na merila, opredeljena v odločbi Ustavnega sodišča št. Up-185/95 z dne 24. 10. 1996 (OdlUS V, 186).

9.Glede na tako opredeljena merila presoje Ustavno sodišče ugotavlja, da z izpodbijanimi odločbami očitno ni bil kršen prvi odstavek 20. člena Ustave. Iz obrazložitve izpodbijanih odločb je razvidno, da sta preiskovalni sodnik in zunajobravnavni senat v sklepih ter Vrhovno sodišče v sodbi ugotovili, da obstoji ustrezna prošnja tujega organa, iz katere izhaja utemeljen sum, navedli in obrazložili pa so tudi konkretne okoliščine, iz katerih so sklepali na obstoj pripornega razloga begosumnosti.

Zato tudi za kršitev pravice do osebne svobode ne gre.

10.Ker človekova pravica do osebne svobode očitno ni bila kršena, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

11.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) in tretje alineje 52. člena Poslovnika Ustavnega sodišča Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 49/98 in 30/02) v sestavi: predsednik senata dr. Zvonko Fišer ter člana dr. Ciril Ribičič in dr. Mirjam Škrk. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednik senata dr. Zvonko Fišer