Jedro

Presoja, ali je izpolnjen vsebinski pogoj iz 24. člena ZBPP, ne more biti abstraktna, ampak jo mora organ za brezplačno pravno pomoč opreti na konkretno ugotovljene okoliščine oziroma dejstva zadeve, za katero se brezplačna pravna pomoč uveljavlja. Šele na podlagi presoje konkretnih okoliščin oziroma dejstev primera lahko organ za brezplačno pravno pomoč ustrezno oceni prosilčeve možnosti za uspeh v zadevi ter sprejme konkretno obrazložen zaključek o tem, ali gre za zadevo, v kateri prosilec potrebuje oziroma v kateri je upravičen do brezplačne pravne pomoči.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, odločba Organa za brezplačno pravno pomoč Delovnega sodišča v Mariboru, št. Bpp 263/2017 z dne 27. 10. 2017 se odpravi in zadeva vrne temu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v 15 dneh od vročitve te sodbe povrniti stroške upravnega spora v višini 285,00 EUR, po poteku parcijskega roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi, do plačila.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je bila zavrnjena prošnja tožeče stranke za dodelitev brezplačne pravne pomoči za kritje stroškov zastopanja za vložitev odgovora na revizijo v zadevi delovnega spora opr. št. Pd 87/2015 v zvezi s sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča opr. št. Pdp 893/2016 z dne 7. 6. 2017. V obrazložitvi tožena stranka svojo odločitev utemeljuje na ugotovitvi, da so ne glede na pomembnost zadeve za prosilčev osebni in socialno ekonomski položaj, stroški nepotrebni, saj upoštevajoč vsebino sodbe in posredovane revizije prosilec z vložitvijo odgovora na revizijo ne more vplivati na miselno oblikovanje stališč tako, da bi odločitev Vrhovnega sodišča RS bila prav zaradi odgovora drugačna kot sicer.

2. Tožeča stranka s tožbo izpodbija navedeno odločitev iz vseh tožbenih razlogov po Zakonu o upravnem sporu (ZUS-1). Navaja, da je za tožečo stranko predmetna zadeva zelo pomembna, saj gre za obravnavanje posledic delovne nezgode, po kateri se je njeno življenje popolnoma spremenilo. Povzema bistveno vsebino pravice iz 22. člena Ustave RS in zatrjuje, da je z izpodbijano odločitvijo bila tožeči stranki ta pravica odvzeta. Tožeča stranka je prepričana, da v zadevi mora vložiti odgovor na revizijo in pojasniti, da je pritožbeno sodišče pri odločitvi ustrezno upoštevalo težo njenih poškodb po posameznih odškodninskih postavkah in da dosojena odškodnina ostane v veljavi. Tožeča stranka tudi ne zlorablja pravice do brezplačne pravne pomoči in se v danem primeru sama ni odločila za vložitev revizije, čeprav z odločitvijo sodišča s sodbo, ki jo izpodbija tožena stranka v revizijskem postopku, tudi ni popolnoma zadovoljna. Vlagateljica revizije s svojo vlogo zavlačuje s postopkom in skuša onemogočiti tožeči stranki uveljavitev njenih pravic. Takoj po prejemu sodbe drugostopnega sodišča je namreč bil ukinjen status samostojne podjetnice tožene stranke iz delovnega spora.

3. Podana je tudi bistvena kršitev določb postopka, ker se izpodbijane odločbe ne da preizkusiti. Tožena stranka zgolj pavšalno navaja, da zakonodajalec sicer omogoča stranki zaščito njenih pravic, da pa odgovor na revizijo ni obvezno dejanje za zaščito teh pravic in v svoji odločitvi prejudicira odločitev, kaj bo v zvezi z vlogo tožeče stranke odločilo Vrhovno sodišče RS. Predlaga, da sodišče tožbi ugodi, izpodbijano odločbo odpravi in tožeči stranki odobri zaprošeno brezplačno pravno pomoč. Zahteva tudi povračilo stroškov postopka.

4. Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločitvi in predlaga, da se tožba zavrne kot neutemeljena. V zvezi s tožbenimi ugovori pa navaja, da organ za brezplačno pravno pomoč tožeči stranki ne odreka nobene pravice, pripominja pa, da je bila tožeči stranki z odločbo Bpp 250/2016 odobrena brezplačna pravna pomoč za pritožbo, vendar odvetnik za vloženo pritožbo stroškov sploh ni priglasil. V primeru odgovora na revizijo pa je le vprašanje ali še enkrat izjaviti to, kar že ves čas zatrjuje tožeča stranka. Tožena stranka meni, da ponavljanje ni ne postopkovno in ne materialno pravno smiselno in se ni ukvarjala z vprašanjem razumnosti, ki je tako in tako pod vprašajem s samim dejstvom obstoja sojenja.

5. Tožba je utemeljena.

6. Namen brezplačne pravne pomoči je uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje te pravice ne bi mogla uresničevati (prvi odstavek 1. člena ZBPP).

7. Brezplačna pravna pomoč se dodeli, če so izpolnjeni vsi z ZBPP določeni pogoji, med katerimi je tudi t.i. objektivni oziroma vsebinski pogoj iz 24. člena ZBPP. Kot določa prvi odstavek tega člena, se pri presoji upravičenosti do brezplačne pravne pomoči upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, predvsem da zadeva ni očitno nerazumna oziroma, da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati (1. alineja) in da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca in njegovo družino življenjskega pomena (2. alineja). V tretjem odstavku 24. člena ZBPP je nato dodatno opredeljeno, kdaj se šteje, da je zadeva očitno nerazumna. V skladu s citirano pravno podlago je treba torej pri presoji izpolnjevanja objektivnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči presojati oba tam primeroma našteta pogoja (da zadeva ni očitno nerazumna in da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca življenjskega pomena).

8. Okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec uveljavlja dodelitev brezplačne pravne pomoči, ki se upoštevajo kot pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči, so v prvem odstavku 24. člena ZBPP navedene primeroma. Zato ni izključeno, da se dodelitev brezplačne pravne pomoči na tej podlagi odkloni tudi, če je na podlagi dejstev oziroma okoliščin konkretne zadeve, na katero se nanaša prošnja za brezplačno pravno pomoč, mogoče napraviti sklep, da prosilec za uveljavitev svojih pravic brezplačne pravne pomoči ne potrebuje. Vendar takšnega zaključka ni mogoče utemeljiti na splošnih stališčih, kot je stališče tožene stranke, da odgovor na revizijo ni procesna dolžnost in da zato opustitev njegove vložitve za stranko nima nobenih neposrednih posledic. Glede tega tožeča stranka pravilno izpostavlja, da ZPP stranki daje pravico odgovoriti na revizijo druge stranke. V primeru kot je obravnavani, lahko v odgovoru na revizijo argumentirano prereka revizijske navedbe in tako poskuša doseči zavrnitev revizije nasprotne stranke in s tem zase ugodno odločitev glede dosojene odškodnine. Na toženi stranki je, da presodi, ali je razumno odgovoriti na revizijo oziroma ali ima pri tem verjetne izglede za uspeh. Ta presoja in s tem presoja ali je izpolnjen vsebinski pogoj iz 24. člena ZBPP, ne more biti abstraktna, ampak jo mora organ za brezplačno pravno pomoč opreti na konkretno ugotovljene okoliščine oziroma dejstva zadeve, za katero se brezplačna pravna pomoč uveljavlja. Šele na podlagi presoje konkretnih okoliščin oziroma dejstev primera lahko organ za brezplačno pravno pomoč ustrezno oceni prosilčeve možnosti za uspeh v zadevi ter sprejme konkretno obrazložen zaključek o tem, ali gre za zadevo, v kateri prosilec potrebuje oziroma v kateri je upravičen do brezplačne pravne pomoči. 9. Sodišče zato pritrjuje tožeči stranki, da je izpodbijano odločitev sprejela na podlagi pomanjkljive presoje vseh relevantnih razlogov, zato na podlagi dejanskega stanja, ki je bilo ugotovljeno v postopku izdaje izpodbijane odločbe, spora ne more rešiti. Sodišče je zato na podlagi 4., 2. in 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo ter v skladu s tretjim odstavkom istega člena ZUS-1 zadevo vrnilo toženi stranki v ponovni postopek. V tem postopku mora tožena stranka z vpogledom v revizijo vloženo v konkretnem delovnem sporu in v sodbi Višjega in Delovnega in socialnega sodišča opr. št. Pdp 893/2016 z dne 7. 6. 2017 in Delovnega sodišča v Mariboru, Zunanji oddelek na Ptuju, opr. št. Pd 87/2015 z dne 21. 6. 2016, ter ob upoštevanju dejstva, da je pričakovani izid zadeve za prosilca življenjskega pomena, ponovno presoditi ali je izpolnjen vsebinski pogoj iz 24. člena ZBPP in ponovno odločiti o obravnavani prošnji.

10. Odločitev o stroških temelji na določbi tretjega odstavka 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, ko sodišče tožbi ugodi in izpodbijani upravni akt odpravi, glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanje zadeve v upravnem sporu, tožeči stranki prisodi pavšalni znesek povračila stroškov skladno s Pravilnikom o povrniti stroškov tožniku v upravnem sporu (Pravilnik). Na tej podlagi tožeči stranki, ker je bila zadeva rešena na seji in jo je v sodnem postopku kot pooblaščenec zastopal odvetnik, pripada pavšalni znesek povračila stroškov v višini 285,00 ERU (drugi odstavek 3. člena Pravilnika). Zakonske zamudne obresti tečejo od poteka paricijskega roka, ki je določen skladno z zakonom (313. člen ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 ter prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika).