Jedro

Družba mora ukreniti vse potrebno za to, da ji je mogoče vročiti pisanja na naslovu, ki je naveden kot njen sedež v sodnem registru. Pravna oseba mora namreč imeti poslovanje organizirano tako, da si zagotovi (pravočasen) prevzem sodnih pošiljk (pravna oseba namreč ne more biti odsotna).

Vrnitev pisanja sodišču zaradi tega, ker naslovnik nima hišnega predalčnika ne preprečuje nastopa fikcije vročitve. Vročitev se v takem primeru namreč šteje za opravljeno ne glede na to, ali in kdaj (oz. ali sploh) naslovnik pisanja le-to dejansko (fizično) dobi v roke. Zato tudi govorimo o (zakonski) fikciji vročitve.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 19. 2. 2019 pritožbo tožene stranke z dne 18. 12. 2018 zoper sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. VI Pg 1901/2017-37 z dne 22. 11. 2018 štelo za umaknjeno.

2. Zoper ta sklep je brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov vložila pritožbo tožena stranka. V pritožbi nasprotuje ugotovitvi prvostopenjskega sodišča, da ji je bil plačilni nalog za plačilo sodne takse z dne 24. 12. 2018 pravilno vročen in pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep v celoti razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Ker se v tem postopku tožbeni zahtevek tožeče stranke nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR, teče obravnavani gospodarski spor po prvem odstavku 495. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP) po določbah postopka v sporih majhne vrednosti. O pritožbi je zato na podlagi petega odstavka 458. člena ZPP odločal sodnik posameznik.

5. Iz ugotovitev sodišča prve stopnje, ki jih pritožba ne izpodbija, izhaja, da je sodišče toženo stranko s plačilnim nalogom za plačilo sodne takse z dne 24. 12. 2018 pozvalo naj v petnajstdnevnem roku plača sodno takso za pritožbo zoper sklep z dne 3. 9. 2018, česar tožena stranka ni storila. Sodišče prve stopnje je zato na podlagi tretjega odstavka 105.a člena ZPP njeno pritožbo štelo za umaknjeno.

6. Pritožbeno sodišče najprej pojasnjuje, da obveznost plačila sodne takse za pritožbo, prekluzivnost roka za njeno plačilo in fikcija umika pritožbe zaradi neplačila ne pomenijo kršitve oz. nedopustne omejitve pravice do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave Republike Slovenije.1

7. Tožena stranka ni navedla, kdaj je odprla svoj poštni predal. V pritožbi glede tega navaja zgolj, da je sodišče prve stopnje o tem obvestila dne 25. 1. 2019, kar pa je že po nastopu fikcije vročitve skladno s četrtim odstavkom 142. člena ZPP (gl. v nadaljevanju). V konkretnem primeru tako ni podlage za presojo pritožbenih trditev z vidika morebitne kršitve določbe 139.b člena ZPP, ki ureja vročanje v poštni predal. 8. V konkretnem primeru je tako prišlo v poštev osebno vročanje po ostalih določbah ZPP za pravne osebe. Po določbi četrtega odstavka 139. člena ZPP se državnim organom, pravnim in fizičnim osebam iz prvega odstavka 133. člena tega zakona (državnim organom, organom samoupravnih lokalnih skupnosti, pravnim osebam, podjetnikom posameznikom, odvetnikom in notarjem) in drugim osebam, ki opravljajo dejavnost in se vpisujejo v register, vroča na naslovu, ki je vpisan v register.

9. Pravna oseba mora ukreniti vse potrebno za to, da ji je mogoče vročiti pisanja na naslovu, ki je naveden kot njen sedež v sodnem registru.2 Poslovanje mora imeti organizirano tako, da si zagotovi (pravočasen) prevzem sodnih pošiljk (pravna oseba namreč ne more biti odsotna).3 Dejstvo, da tožena stranka od meseca decembra 2018 dejansko ne posluje oz. ni poslovala na naslovu, vpisanem v sodni register, tako ni relevantno.

10. Po določbi šestega odstavka 142. člena ZPP se za vročanje pravni osebi, če vročitev po 133. členu tega zakona ni mogoča, smiselno uporabljajo določbe tretjega, četrtega in petega odstavka 142. člena ZPP. Po tretjem odstavku 142. člena ZPP se osebna vročitev opravi tako, da vročevalec v primeru, če je naslovnik odsoten, pusti najprej obvestilo, v katerem je navedeno, kje je pisanje, in rok 15 dni, v katerem mora naslovnik pisanje dvigniti, pisanje pa se vrne na pošto. Če naslovnik pisanja v 15 dneh od prejema obvestila ne dvigne, se po četrtem odstavku 142. člena ZPP vročitev šteje za opravljeno na zadnji dan petnajstdnevnega roka (fikcija vročitve) in po preteku tega roka vročevalec pusti pisanje v hišnem oz. izpostavljenem predalčniku naslovnika, če naslovnik nima predalčnika ali je ta neuporaben, pa se pisanje vrne sodišču. Vrnitev pisanja sodišču zaradi tega, ker naslovnik nima hišnega predalčnika glede na zgoraj navedene določbe ne preprečuje nastopa fikcije vročitve. Vročitev se v takem primeru namreč šteje za opravljeno ne glede na to, ali in kdaj (oz. ali sploh) naslovnik pisanja le-to dejansko (fizično) dobi v roke. Zato tudi govorimo o (zakonski) fikciji vročitve.4 Pritožbene navedbe, da zato, ker se je pisanje vrnilo sodišču, zaradi česar je evidentno, da se tožena stranka z vsebino spornega plačilnega naloga ni seznanila, ne gre za fikcijo vročitve in da pošiljka torej ni mogla biti vročena, sodišče prve stopnje pa bi moralo pisanje ponovno poslati oz. odrediti druge ukrepe za zagotovitev pravilne vročitve, tako niso utemeljene.

11. Tožena stranka v pritožbi ne izpodbija ugotovitve sodišča prve stopnje, da je imela v času vročanja spornega plačilnega naloga v sodnem oz. poslovnem registru vpisan naslov ... , L., kamor se je, kot v pritožbi izpostavlja tudi sama tožena stranka, vročal sporni plačilni nalog. Iz obvestila sodišču o opravljeni vročitvi (red. št. 41 spisa), ki kot javna listina dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali določa (prvi odstavek 224. člena ZPP), izhaja, da je bilo dne 28. 12. 2018 naslovniku (toženi stranki) na vratih puščeno obvestilo, kje je pismo z navedbo roka 15 dni, v katerem ga mora prevzeti in da se je, ker naslovnik (tožena stranka) nima hišnega predalčnika, pismo vrnilo sodišču. S potekom prej navedenega petnajstdnevnega roka, ki se je iztekel dne 12. 1. 2019, je bila tako, kot pravilno ugotavlja tudi sodišče prve stopnje, vročitev opravljena. Obvestilo prvostopenjskemu sodišču o obstoju poštnega predala po tem datumu na pravilnost prej opravljene vročitve ne more več vplivati, tudi če rok za plačilo sodne takse v tistem trenutku še ni potekel.5

12. Iz ugotovljenega dejanskega stanja tako izhaja zaključek, da je bil plačilni nalog za plačilo sodne takse z dne 24. 12. 2018 toženi stranki pravilno vročen s fikcijo. Ker tožena stranka sodne takse po tem plačilnem nalogu ni plačala, je sodišče prve stopnje na podlagi tretjega odstavka 105.a člena ZPP njeno pritožbo zoper sklep z dne 22. 11. 2018 pravilno štelo za umaknjeno.

13. Glede na zgornje razloge pritožba ni utemeljena. Ker pa sodišče druge stopnje tudi ob uradnem preizkusu izpodbijane sodbe ni zaznalo nobenih kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo (353. člena ZPP).

1 Prim. odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije št. U-I-255/99 z dne 5. 6. 2003 in sklepa Ustavnega sodišča Republike Slovenije št. U-I-276/09, Up-1332/09 z dne 11. 11. 2010 in št. U-I-77/12, Up-376/12 z dne 18. 4. 2014. 2 Prim. sklep Vrhovnega sodišča Republike Slovenije opr. št. III Ips 120/2000 z dne 21. 12. 2000 in sklepa Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. I Cpg 1643/2015 z dne 3. 12. 2015 in opr. št. I Cpg 320/2018 z dne 25. 4. 2018. 3 Prim. sodba in sklep Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. I Cpg 797/2017 z dne 4. 10. 2017. 4 Prim. sklepa Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. II Cp 3024/2014 z dne 5. 1. 2015 in opr. št. II Cpg 350/2018 z dne 19. 11. 2018. 5 Pritožbeno sodišče zgolj v pojasnilo toženi stranki dodaja, da bi tožena stranka pisanje, ki ji je bilo sicer pravilno vročeno s fikcijo in se je zaradi tega, ker tožena stranka ni imela hišnega predalčnika, vrnilo sodišču, v teku roka (pa tudi še kasneje) sicer lahko pridobila ob vpogledu v spis.