Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Oprostitev plačila sodnih taks učinkuje v postopku, v katerem je bila izdana, v celoti. To pomeni, da stranke ni mogoče oprostiti le za postopek na prvi stopnji, ne pa tudi v pritožbenem postopku.
Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se glasi: "Tožečo stranko se oprosti plačila sodnih taks."
1. Sodišče prve stopnje je odločilo, da se tožnico oprosti plačila sodnih taks v postopku pred sodiščem prve stopnje, predlog za oprostitev plačila drugih sodnih taks pa je zavrnilo.
2. Tožnica v pritožbi zoper zavrnilni del izpodbijanega sklepa uveljavlja vse pritožbene razloge. Iz prvega odstavka 13. člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1) izhaja, da sklep o oprostitvi plačila sodnih taks zajema oprostitev za vse vloge in dejanja, za katere je taksna obveznost nastala po vložitvi predloga. Taksna oprostitev velja za postopek, v katerem je bil sklep izdan. Ker je pravica do pritožbe ustavna pravica, postopek na prvi in drugi stopnji ni deljiv. O pravici do pritožbe ni mogoče govoriti kot o bodočem negotovem dejstvu. Odločitev sodišča je zato napačna. Če se bodo premoženjske razmere spremenile, ima sodišče v zakonu podlago, da sklep o oprostitvi plačila med postopkom razveljavi. Tožnica predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in tožnico oprosti plačila sodnih taks tudi za drugostopenjski postopek.
3. Pritožba je utemeljena.
4. Odločitev o delni zavrnitvi predloga za oprostitev plačila sodnih taks temelji na stališču, da je nastanek drugih taksnih obveznosti (za morebitna pravna sredstva) bodoče negotovo dejstvo in da je glede na to, da tožnica ne zatrjuje pridobitne nesposobnosti, ampak trenutno brezposelnost, negotovo tudi njeno premoženjsko stanje ob nastanku bodoče taksne obveznosti, in je zato primerno, da sodišče o morebitni oprostitvi odločala ob nastanku taksne obveznosti. Stališče temelji na zmotni razlagi 13. člena ZST-1. 5. Obseg veljavnosti odločitve o oprostitvi plačila sodnih taks ureja 13. člen ZST-1. Prvi odstavek določa začetek učinkovanja sklepa o taksni oprostitvi (tj. za taksne obveznosti, ki so nastale po vložitvi predloga za taksno oprostitev). Po drugem odstavku sklep o oprostitvi velja samo v postopku, za katerega je bil sklep izdan. V tretjem odstavku je sodišču dano pooblastilo, da sklep med postopkom razveljavi, če ugotovi, da stranka takse zmore plačati.
6. Institut oprostitve plačila sodnih taks služi uresničitvi pravice do sodnega varstva, vključno s pravico do pravnega sredstva. Čeprav drugi odstavek 13. člena ZST-1 na prvi pogled ureja le omejitev učinkovanja (na postopek, v katerem je bil sklep izdan), je jasno, da izhaja iz predpostavke, da učinkuje v tem postopku v celoti. V prid taki razlagi govori tudi določba tretjega odstavka. Zakon ne ureja ločeno postopka na prvi stopnji in pritožbenega postopka, ampak uporablja izraz "postopek". Pritožničin pomislek, da bi v primeru omejitve na postopek pred sodiščem prve stopnje, morala ob vsaki pritožbi zoper sklepe, zoper katere je dovoljena posebna pritožba in za katere je določena taksna obveznost, ponovno predlagati taksno oprostitev, je utemeljen. Taka zahteva bi pomenila táko časovno in stroškovno obremenitev postopka na prvi stopnji, da bi morala biti v zakonu izrecno ali vsaj jasneje predvidena. Na drugi strani je zakon dal sodišču široko pooblastilo za preizkus odločitve o taksni oprostitvi med postopkom. To pooblastilo omogoča preizkus tudi v primerih, kot je obravnavani, ko je tožnica po ugotovitvah sodišča nezaposlena, ne pa tudi pridobitno nesposobna.
7. Zaradi zmotne razlage določb ZST-1 o obsegu učinkovanja sklepa o oprostitvi je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da ne velja le v postopku pred sodiščem prve stopnje, ampak za cel postopek (3. točka 365. člena v zvezi peto alinejo 358. člena ZPP in tretjim odstavkom 1. člena ZST-1). Že ugotovitve izpodbijanega sklepa o premoženjskem stanju tožnice, iz katerih izhaja znatna razlika med višino njenih mesečnih prihodkov (drugega vrednejšega premoženja razen stanovanja, v katerem živi, pa nima) in višino že nastale taksne obveznosti, omogočajo namreč odločitev o utemeljenosti tožničinega predloga v celoti.
8. Ker je odločitev o tem, kdo je dolžan kriti stroške tega postopka, odvisna od odločitve o glavni stvari, bo odločitev o priglašenih stroških del odločitve o stroških celotnega postopka.