Jedro

Sodišče prve stopnje glede na določbo drugega odstavka 52. člena ZKP pravilno ugotavlja, da očitki po nasprotni tožbi, po vsebini ne predstavljajo dejanj, ki bi pomenila vrnjeno razžalitev obdolženih A. A. in B. B., glede na kazniva dejanja, za katere je bila obdolžena po zasebni tožbi spoznana za krive.

Izrek

I. Pritožba pooblaščenke zasebne tožilke C. C. se zavrne kot neutemeljena.

II. Zasebna tožilka je dolžna plačati sodno takso v znesku 100,00 EUR.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče na Ptuju je z izpodbijanim sklepom zavrglo nasprotno tožbo zasebne tožilke C. C., zaradi petih kaznivih dejanj žaljive obdolžitve po prvem odstavku 160. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1), ker v skladu z drugim odstavkom 52. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP), glede na očitek nasprotne tožbe, ta ni dovoljena.

2. Zoper tak sklep se je pritožila pooblaščenka zasebne tožilke zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka, kršitve kazenskega zakona ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožba pooblaščenke z ničemer ne obrazlaga zatrjevanih bistvene kršitve določb kazenskega postopka in kršitve kazenskega zakona, iz vsebine pritožbe pa je razbrati, da uveljavlja zmotno in nepolno ugotovljeno dejansko stanje, saj meni, da je odločitev sodišča prve stopnje o tem, da nasprotna tožba zasebne tožilke po drugem odstavku 52. člena ZKP ni dovoljena, preuranjena. Pri tem navaja, da je zasebna tožilka (po prvotni zasebni tožbi – obdolženka) nasprotno tožbo vložila zoper obdolžena (po prvotni zasebni tožbi zasebna tožilca) zaradi kaznivih dejanja žaljive obdolžitve po 160. členu KZ-1, ki jih je še mogoče prekvalificirati v kazniva dejanja razžalitve po 158. členu ZKP. Prvotni kazenski postopek, ki se pred sodiščem prve stopnje vodi po zasebni tožbi v zadevi I K 57835/2018, v trenutku vložitve nasprotne tožbe še ni bil končan. Sedaj je sodišče prve stopnje v zadevi že izdalo obsodilno sodbo zoper obdolženo C. C., I K 57835/2018 z dne 15. 5. 2023, zaradi storitve treh kaznivih dejanj žaljive obdolžitve po prvem odstavku 160. člena KZ-1, ki še prav tako ni pravnomočna. Kot navaja pritožba, bo zoper sodbo sodišča prve stopnje vložena pritožba. Če zasebna tožilka v nasprotni tožbi dokaže, da je imela utemeljen razlog verjeti v resničnost tega, kar je raznašala, se je ne kaznuje za kaznivo dejanje žaljive obdolžitve, temveč za kaznivo dejanje razžalitve.

5. Pritožbenim navedbam ni mogoče pritrditi. Po pregledu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodišče prve stopnje pravilno navaja, da po očitkih v nasprotni tožbi ne gre za kazniva dejanja razžalitve po 158. členu KZ-1, temveč nasprotna tožba obdolžencema očita pet kaznivih dejanj žaljive obdolžitve po 160. členu KZ-1. V skladu z drugim odstavkom 52. člena ZKP sme obdolženi do konca glavne obravnave tudi po preteku roka iz prvega odstavka 52. člena ZKP, vložiti tožbo zoper tožilca, ki je razžalitev vrnil. Sodišče prve stopnje glede na določbo drugega odstavka 52. člena ZKP pravilno ugotavlja, da očitki po nasprotni tožbi, po vsebini ne predstavljajo dejanj, ki bi pomenila vrnjeno razžalitev obdolženih A. A. in B. B., glede na kazniva dejanja, za katere je bila obdolžena po zasebni tožbi spoznana za krive. Zato pravilnost pravne kvalifikacije kaznivih dejanj, ki jih zasebna tožilka očita obdolženima v nasprotni tožbi, ni pomembna, temveč so odločilni opisi teh očitanih kaznivih dejanj v nasprotni tožbi, ki pa so drugačni in niso v povezavi s kaznivimi dejanji po zasebni tožbi, za katere je bila obdolžena spoznana za krive, sicer z nepravnomočno sodbo I K 57835/2018 z dne 15. 5. 2023. Zaradi navedenega se ni mogoče strinjati s pritožbo, da je sodišče prve stopnje preuranjeno odločalo, ker v predmetni zadevi ni pogojev za vložitev nasprotne tožbe in ta iz tega razloga ni dovoljena.

6. Kar zadeva očitke po nasprotni tožbi bi pri teh lahko šlo za novo zasebno tožbo, v kolikor je zasebna tožilka ni vložila prepozno. Po prvem odstavku 52. člena ZKP je treba zasebno tožbo vložiti v roku šestih mesecev, ko je upravičen tožilec zvedel za kaznivo dejanje in storilca.

7. Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče pritožbo pooblaščenke zasebne tožilke zavrnilo kot neutemeljeno in se pri tem glede na razloge tega sklepa, ni opredeljevalo do pritožbenih navedb, ki se nanašajo na kazenski postopek v zadevi sodišča prve stopnje I K 57835/2018. 8. Ker zasebna tožilka s pritožbo ni uspela, mora kot strošek pritožbenega postopka plačati na 100,00 EUR odmerjeno sodno takso (tar. št. 7409 Zakona o sodnih taksah).