Jedro

Četudi je toženka zgolj gola lastnica avtomobila, katerega uporabno vrednost koristi njegov uporabnik, ni moč spregledati dejstva, da je na račun popravila avtomobila od zavarovalnice prejela 997,74 EUR. Tudi če je toženka denar porabila za nadaljnji pobot terjatev, to še vedno ustreza pojmu obogatitve zaradi povečane vrednosti popravljenega vozila, ki je v njeni lasti.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba v I. in III. točki izreka potrdi.

II. Tožena stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje obdržalo v veljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 178601/2010 z dne 9. 12. 2010 tudi v 1. odstavku izreka za znesek v višini 997,74 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 11. 5. 2010 dalje (I. točka izreka sodbe) in v 3. odstavku izreka (III. točka izreka sodbe), višji tožbeni zahtevek je zavrnilo (II. točka izreka sodbe) in toženi stranki naložilo plačilo pravdnih stroškov v višini 55,71 EUR (IV. točka izreka sodbe).

2. Zoper ugodilni del sodbe je tožena stranka vložila pravočasno pritožbo in predlaga zavrnitev tožbenega zahtevka v celoti s stroškovno posledico.

3. Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena. Sodišče prve stopnje je sprejelo pravilen materialnopravni zaključek, v postopku pa ni prišlo do kršitev pravil postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP).

5. Pritožba zmotno ugovarja, da iz izpodbijane sodbe izhaja ugotovitev o pomanjkanju pasivne legitimacije tožene stranke, zaradi česar bi bilo potrebno tožbeni zahtevek zavrniti. V relevantnem delu namreč izpodbijana sodba ugotavlja, da toženka ni pasivno legitimirana za plačilo vtoževane obveznosti na podlagi s strani L. Ž. naročenih in s strani tožeče stranke opravljenih kleparskih del, saj ni bila stranka sklenjene podjemne pogodbe. (1) Pasivna legitimacija toženke tako ni podana zgolj za uveljavljeni zahtevek na podlagi sklenjene podjemne pogodbe. Je pa sodišče prve stopnje v nadaljevanju presojalo tudi utemeljenost zahtevka na podlagi določil Obligacijskega zakona (OZ) o neupravičeni obogatitvi (190. člen OZ), za katerega je pravilno sklepalo, da je pasivna legitimacija toženke podana.

6. Ne drži pritožbena trditev, da se je sodišče nezakonito oprlo na 190. člen OZ. Tožeča stranka je v postopku utemeljevala svoj zahtevek tudi na temelju določil zakona o neupravičeni obogatitvi. Ker je sodišče ugotovilo, da so izpolnjene vse predpostavke in je neupravičena obogatitev tožene stranke podana za znesek 997,74 EUR, je pravilno (delno) ugodilo tožbenemu zahtevku na podlagi 190. člena OZ. Kršitev določb materialnega prava tako ni podana.

7. Pritožba nadalje izpodbija zaključek izpodbijane sodbe, da je bila toženka obogatena na račun tožeče stranke. Četudi je toženka zgolj gola lastnica avtomobila, katerega uporabno vrednost koristi njegov uporabnik, ni moč spregledati dejstva, da je toženka na račun popravila avtomobila od zavarovalnice prejela 997,74 EUR. Prejema tega zneska toženka ni zanikala, prav tako ni nasprotovala zaključku, da je denar prejela za namen popravila relevantnega vozila. Pritožbena argumentacija, po kateri toženka ni bila obogatena, saj je navedeni znesek porabila za pobot terjatev do uporabnika vozila, ne zdrži presoje pritožbenega sodišča. Tudi, če je toženka denar iz zavarovalnine porabila za nadaljnji pobot terjatev z uporabnikom vozila, to še vedno ustreza pojmu obogatitve zaradi povečane vrednosti popravljenega vozila, ki je v njeni lasti. Tako je po presoji pritožbenega sodišča izpodbijana sodba v tem delu pravilna in ni podana kršitev 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Izrek sodbe, ki toženki nalaga plačilo 997,74 EUR s pripadajočimi zamudnimi obrestmi namreč ni v nasprotju z njeno obrazložitvijo, v kateri je ugotovljena obogatitev toženke v tem znesku. Razlogi sodbe so povsem razumljivi in med seboj niso v nasprotju, kot to neargumentirano zatrjuje pritožba.

8. Zato je pritožbeno sodišče pritožbo tožene stranke zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP).

9. Ker tožena stranka s pritožbo ni uspela, mora sama nositi svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP).

(1) Glej 11. točko obrazložitve izpodbijane sodbe.