Jedro

Carinski dolžnik za plačilo carinskega dolga, ki je nastal z nezakonitim vnosom blaga na carinsko območje, je lahko le tisti, ki je bil v slabi veri.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se spremeni tako, da se tožbi ugodi in se odločba tožene stranke z dne 25.5.1999 odpravi.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000, ZUS) zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 25.5.1999. Z navedeno odločbo je tožena stranka zavrnila tožnikovo pritožbo zoper odločbo Carinarnice C. z dne 17.7.1997, s katero mu je bilo odvzeto osebno vozilo ..., s prenarejeno reg.št. motorja in prenarejeno številko šasije.

V obrazložitvi izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje povzema ugotovitve tožene stranke, da je bilo tožniku vozilo, ki je predmet obravnave odvzeto v carinskem postopku, nato pa mu je bilo vrnjeno. Carinski organ je tožniku najprej izdal odločbo (dne 3.4.1997), s katero je ugotovil, da je osebno vozilo s prenarejeno reg. št. motorja in šasije carinsko blago, da se ga zato postavi pod carinski nadzor in da mora tožnik v roku 8 dni od prejema odločbe zahtevati carinsko rabo vozila, sicer bo vozilo odvzeto. Z odločbo z dne 17.7.1997, ki jo tožnik izpodbija v tem postopku, pa je carinski organ odločil, da se tožniku vozilo odvzame. Sodišče prve stopnje je pritrdilo toženi stranki, ki je svojo odločitev oprla na določbo 43. in 57. člena Carinskega zakona (Uradni list RS, št. 1/95 in 28/95, CZ/95), da navedena odločba pomeni po vsebini le izvršitev pravnomočne odločbe z dne 3.4.1997. Strinja se tudi z razlogi, ki jih je tožena stranka navedla v svoji obrazložitvi in se v izogib ponavljanju nanje v celoti sklicuje (2. točka 67. člena Zakona o splošnem upravnem postopku-Uradni list RS, št. 50/97, 65/97 in 70/2000, ZUP). Zavrnilo je tožbeni ugovor, da tožena stranka ni odgovorila na vse pritožbene ugovore, saj jih po presoji sodišča prve stopnje tožnik ni konkretiziral. Zavrnilo je tožbeni ugovor, da bi se moral postopek nadaljevati po določbah prej veljavnega Carinskega zakona (CZ-SFRJ), ko se je začel postopek o prekršku. Postopek statusa ureditve carinskega blaga se je namreč začel pri carinskem organu v času, ko je veljal CZ/95, zato ni podana kršitev člena 155 Ustave RS (prepoved povratne veljave pravnih aktov). Presodilo je, da bi moral tožnik ugovore, ki se nanašajo na status stranke v postopku in izvor spornega vozila kot tudi navajanje razlogov v zvezi z opredelitvijo vozila kot carinskega blaga uveljavljati v postopku zoper odločbo z dne 3.4.1997. Tožnik v pritožbi uveljavlja vse pritožbene razloge iz 1. odstavka 72. člena ZUS. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpobijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Meni, da sodišče prve stopnje ni presodilo vseh tožbenih navedb, in sicer, da je glede spornega vozila dobroverni kupec, da določba 43. člena CZ/95 ne predpisuje odvzema lastninske pravice na stvari, da ni točna navedba tožene stranke, da je carinarnica prevzela vozilo skladno z določbo 1. odstavka 61. člena CZ/95 in da tožena stranka kontradiktorno navaja, da mu je bilo vozilo vrnjeno z odredbo dne 21.3.1997, nato pa, da je bil na zaslišanju dne 3.4.1997 seznanjen, da mu bo vozilo vrnjeno. Sodišče prve stopnje tudi ni navedlo razlogov za uporabo 43. in 61. člena CZ/95, tega tudi ni naredila tožena stranka, na katere odločbo se sodišče sklicuje. Meni, da niso bili podani pogoji za uporabo 43. in 61. člena CZ/95, saj carinski organ ni imel blaga pod carinskim nadzorom. Sodišče prve stopnje tudi ni obrazložilo, kdaj se je začel upravni postopek in kdaj so nastopile dejanske okoliščine, ki bi lahko bile podlaga za uporabo materialnih predpisov. Podlaga za uporabo 57. člena CZ/95 je, da je bila za blago vložena carinska deklaracija, da je bilo blago pod carinskim nadzorom in da je bil izbran eden od carinskih postopkov. V obravnavani zadevi ni bila izpolnjena nobena od navedenih predpostavk, zato je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo navedeno določbo CZ/95. Meni tudi, da pomeni izpodbijana odločba začetek novega upravnega postopka, ne pa izvrševanje odločbe z dne 3.4.1997. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba je utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje nepravilno uporabilo materialno pravo, ko je pri presoji izrečenega ukrepa svojo odločitev oprlo na določilo 43. in 1. odstavka 57. člena CZ/95. Po določbah CZ/95 se obveznosti lahko nalagajo tistemu, ki je po navedenem zakonu dolžan ravnati. Kdo so carinski dolžniki za plačilo carinskega dolga, ki je nastal z nezakonitim vnosom blaga na carinsko območje določa 144. člen CZ/95. To so: oseba, ki je nezakonito vnesla blago na carinsko območje, osebe, ki so sodelovale pri nezakonitem vnosu blaga in so se zavedale ali bi se morale zavedati, da je tak vnos blaga nezakonit in osebe, ki so pridobile oziroma hranile takšno blago in so se v času pridobitve ali hrambe zavedale oziroma bi se morale zavedati, da je bilo blago vnešeno na carinsko območje nezakonito. Zato je za presojo v obravnavani zadevi pomembno, ali je bil tožnik storilec carinskega prekrška oziroma, ali je bil dobroverni kupec. Glede na določbo 144. člena CZ/95 bi bil tožnik carinski dolžnik le, če bi bil v slabi veri.

Sodišče prve stopnje je nepravilno pritrdilo toženi stranki, da pomeni izpodbijana odločba izvršitev pravnomočne odločbe z dne 3.4.1997. Dejstvo, da je bila dne 3.4.1997 izdana odločba, zoper katero tožnik ni vložil pritožbe, na odločitev v obravnavani zadevi ne vpliva. Odločba, izdana v upravnem postopku se izvrši, ko postane izvršljiva, po določbah ZUP. Zakon ne daje podlage za izvršitev odločbe z izdajo nove odločbe. Predmet obravnave v tej zadevi je zato lahko samo odločba tožene stranke z dne 17.7.1997, s katero je bilo odločeno, da se tožniku odvzame osebno vozilo.

Glede na navedeno in upoštevaje dejansko stanje, kot izhaja iz listin v upravnih spisih, sta tožena stranka in sodišče prve stopnje nepravilno uporabila materialno pravo.

Pritožbeno sodišče je zato na podlagi 3. točke 2. odstavka 77. člena ZUS pritožbi ugodilo, spremenilo prvostopno sodbo in odpravilo odločbo tožene stranke. Ob ponovnem odločanju bo morala tožena stranka v skladu s 3. odstavkom 60. člena ZUS upoštevati pravno mnenje pritožbenega sodišča, zavzeto v tej sodbi.

Ker je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo zaradi zmotne uporabe materialnega prava, se ni spuščalo v presojo drugih zatrjevanih kršitev.