Jedro

Novi dolžnik ugovora, da obveznost izbrisane družbe ni prešla nanj, ker je bil le formalno vpisan kot družbenik te družbe, ne more uspešno uveljavljati v pritožbi zoper sklep o nadaljevanju izvršbe. S pritožbo bi lahko uspel v primeru, če bi dokazal, da iz podatkov AJPES ne izhaja zakonska domneva, da je bil aktivni družbenik izbrisane družbe.

Izrek

Pritožba zoper sklep o nadaljevanju izvršbe z dne 27. 05. 2010 se zavrne in se sklep v izpodbijani I. točki izreka potrdi.

Stranki sami krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

Pritožbi zoper sklep o nadaljnjih izvršilnih stroških upnika z dne 27. 05. 2010 se ugodi in se sklep razveljavi.

Upnik je dolžan dolžniku povrniti 45,90 EUR stroškov pritožbenega postopka, v osmih dneh od prejema tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka za prostovoljno plačilo dalje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sklepom na red. št. 13 (v nadaljevanju: prvi sklep): v I. točki izreka: sklenilo, da se izvršba, dovoljena s pravnomočnim sklepom o izvršbi z dne 10. 12. 2008, nadaljuje zoper dolžnikovega pravnega naslednika D. G., v II. točki izreka: izvršbo nadaljevalo z novim izvršilnim sredstvom, in sicer z rubežem, cenitvijo in prodajo premičnih stvari dolžnika in poplačilom upnika.

Z drugim sklepom z istega dne na red. št. 12 (v nadaljevanju: drugi sklep) pa je sodišče prve stopnje odmerilo nadaljnje izvršilne stroške upnika na 174,20 EUR in dolžniku naložilo, da je dolžan te stroške upniku povrniti v roku 8 dni, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku paricijskega roka do plačila.

Zoper oba sklepa je dolžnik D. G. vložil pravočasno pritožbo.

Prvi sklep s pritožbo izpodbija v I. točki izreka. Navaja, da ni aktivni družbenik prvotnega dolžnika in nikoli ni bil, saj z njim ni bil nikoli povezan, njegov vpis kot družbenika in poslovodje prvotnega dolžnika v sodni register temelji na ponarejenih listinah in je posledica storitve kaznivega dejanja. Terjatev prvotnega dolžnika zato nanj ni prešla. Povsem po naključju je ugotovil, da je v sodnem registru vpisan kot direktor in družbenik prvotnega dolžnika, dne 06. 05. 2009 pa se je z vpogledom v izvirne registrske listine prvotnega dolžnika prepričal, da so vse listine, ki so bile podlaga za njegove vpise v sodni register, ponarejene. Z osebo H. P., nekdanjo družbenico prvotnega dolžnika, nikoli ni sklenil pogodbe o odsvojitvi poslovnega deleža, nikoli ni dal izjave po 255. členu ZGD, niti sprejel ali podpisal kakršnihkoli sklepov ali listin za to družbo. Vsi podpisi, ki naj bi bili njegovi, so ponarejeni. S prvotnim dolžnikom in H. P. razen formalnega vpisa v sodni register nima nobene zveze, z njima ni bil nikoli v kontaktu in tudi o poslovanju prvotnega dolžnika ne ve nič, ne poseduje nobene poslovne dokumentacije, ljudi, ki so vodili in odločali o poslovanju prvotnega dolžnika, ne pozna. Zaradi ponarejanja listin je podal ovadbo pri organih pregona, a ti še vedno zbirajo obvestila. Sklepa, da je do njegovega vpisa v sodni register prišlo, ker se je do njegove stare osebne izkaznice dokopal nekdo, ki je povezan s prvotnim dolžnikom. Poleti 2007 je namreč izgubil osebno izkaznico. Preklic osebne izkaznice je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. XX/2007. Nova osebna izkaznica mu je bila izdana 07. 05. 2008. Iz žiga notarja na listinah, ki so bile podlaga za njegove vpise v sodni register, in žiga zapisane številke osebnega dokumenta je razvidno, da je bila njegova identiteta ugotovljena na podlagi preklicane osebne izkaznice. Ker dolžnik pri notarju nikoli ni bil, očitno notar identitete dejanskega podpisnika ni preveril oz. njegovo potrdilo ne odraža dejanskega stanja, možno pa je tudi, da so ponarejeni tudi notarski žigi in notarski zapis v celoti. Ker dolžnik ni bil in niti ni hotel biti družbenik in direktor prvotnega dolžnika, je pri Okrožnem sodišču v X. vložil tožbo za ugotovitev ničnosti pogodbe o odstopu deleža, ugotovitve ničnosti skupščinskih sklepov ter ničnosti vpisov v sodni register. Prvi narok v tej zadevi še ni bil razpisan. O zlorabi svojih osebnih podatkov in o ponarejenih listinah je dolžnik obvestil tudi nekatere druge državne organe. Kot dokaz za svoje pritožbene navedbe predlaga svoje zaslišanje, imenovanje izvedenca za forenzično preiskavo pisav in vpogled v sodni spis V Pg XXXX/2009 pri Okrožnem sodišču v X. ter pritožbi prilaga številne listinske dokaze (svoji izjavi z dne 03. 04. 2008 s ponarejenim podpisom, sklepe skupščine z dne 03. 04. 2008 s čistopisom ustanovitvenega akta s ponarejenim podpisom, pogodbo o odsvojitvi poslovnega deleža z dne 03. 04. 2008 s ponarejenim podpisom, izvirnike zgoraj naštetih listin iz registrskega vložka izbrisane družbe, zgodovinski izpisek iz sodnega registra za prvotnega dolžnika, kopijo svoje nove osebne izkaznice s podpisom, pooblastilo s podpisom, strani 6614 in 6615 iz Uradnega lista št. XX/2007, zapisnik o sprejemu ustne ovadbe PP A. z dne 17. 03. 2009 z obvestilom o poteku postopka, tožbo v zadevi V Pg XXXX/2009 s potrdilom o oddaji pošiljke ter dopisa MP in DURS s potrdiloma o oddaji pošiljke). Ker so torej vpisi v sodni register in listine, ki so bile podlaga za te vpise, nični, ničnost pa velja za nazaj, in ker dolžnik ni vplival niti ni imel možnosti vplivati na poslovanje prvotnega dolžnika, dolgovi prvotnega dolžnika niso prešli nanj. Pritožbenemu sodišču predlaga, naj prvi sklep razveljavi. Pritožbenih razlogov v zvezi s pritožbo zoper drugi sklep ne navaja. Zahteva povrnitev pritožbenih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka 15-dnevnega paricijskega roka do plačila.

Upnik v odgovoru na dolžnikovo pritožbo zoper prvi sklep navaja, da bo moral dolžnik svoje trditve glede ničnosti skupščinskih sklepov in posledično vpisa v sodni register dokazati v postopku pred sodiščem, saj velja načelo zaupanja v resničnost podatkov sodnega registra. Kot dokaz predlaga vpogled v listine v predmetnem izvršilnem spisu in vpogled v sodni register za prvotnega dolžnika. Vztraja pri svojem izvršilnem predlogu z zahtevo za povrnitev stroškov odgovora na pritožbo kot nadaljnjih izvršilnih stroškov.

Pritožbeno sodišče je oba izpodbijana sklepa preizkusilo v mejah pritožbenih razlogov in glede razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (Ur. list RS, št. 26/99 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju: ZPP), oba v zvezi z določbo 15. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (Ur. list RS, št. 51/98 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju: ZIZ)).

Pritožba zoper prvi sklep ni utemeljena, pritožba zoper drugi sklep pa je utemeljena.

1) Glede pritožbe zoper prvi sklep Izpodbijana odločitev, da se izvršba nadaljuje zoper novega dolžnika, je pravilna.

Novi dolžnik ugovora, da obveznost izbrisane družbe ni prešla nanj, ker je bil le formalno vpisan kot družbenik te družbe, ne more uspešno uveljavljati v pritožbi zoper izpodbijani sklep. Sklep o nadaljevanju izvršbe z novim dolžnikom je namreč le sklep procesnega vodstva, ki ga sodišče izda, če so izpolnjeni pogoji za nadaljevanje prekinjenega postopka, in ne pomeni vsebinske odločitve o pravicah oz. obveznostih novega dolžnika. (1) Če pride do spremembe dolžnika po vložitvi predloga za izvršbo, se izvršba nadaljuje zoper novega dolžnika, če upnik z javno ali po zakonu overjeno listino dokaže, da je bila obveznost prvotnega dolžnika prenesena na novega dolžnika oz. je prešla na novega dolžnika na kak drug način (četrti v zvezi s tretjim odstavkom 24. člena ZIZ). V 442. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Ur. list RS, št. 126/2007; v nadaljevanju: ZFPPIPP) pa je določeno, da v primeru, ko je imela družba, ki je prenehala z izbrisom iz sodnega registra brez likvidacije, ob prenehanju neplačane obveznosti, upnikom za izpolnitev teh obveznosti solidarno odgovarjajo aktivni družbeniki izbrisane družbe (šesti odstavek 442. člena ZFPPIPP). Upnik mora torej v primeru, ko je bil izvršilni postopek prekinjen zaradi izbrisa prvotnega dolžnika iz sodnega registra brez likvidacije, v predlogu za nadaljevanje izvršbe zoper novega dolžnika z ustrezno listino dokazati, da za novega dolžnika velja zakonska domneva, da je bil aktivni družbenik izbrisane družbe (v smislu sedmega in osmega odstavka 442. člena ZFPPIPP).

Glede na to, da je bil v konkretnem primeru prvotni dolžnik (družba H. d.o.o.) iz sodnega registra izbrisan brez likvidacije 09. 03. 2010, to je po uveljavitvi novele ZFPPIPP-A (Ur. list RS, št. 40/2009) (2), ki je začela veljati 13. 06. 2009 (3), se šteje za aktivnega družbenika te izbrisane družbe oseba, ki je imela položaj njenega družbenika v zadnjih dveh letih pred prenehanjem izbrisane družbe in ki je imela v izbrisani družbi pred njenim prenehanjem možnost vplivati na njeno upravljanje in poslovanje - v primeru, da je bil družbenik imetnik glasovalnih pravic, ki so predstavljale najmanj 25% vseh glasovalnih pravic, se slednje domneva (sedmi in osmi odstavek 442. člena ZFPPIPP). V konkretnem primeru je upnik v predlogu za nadaljevanje izvršbe z dne 17. 05. 2010 zatrjeval, da je bil novi dolžnik edini družbenik prvotnega dolžnika, ki je bil iz sodnega registra izbrisan brez likvidacije, za to svojo trditev pa je tudi predlagal vpogled v Poslovni register Slovenije (AJPES). Ker je iz vpogleda v AJPES razvidno, da je imel novi dolžnik v zadnjih dveh letih pred prenehanjem izbrisane družbe položaj njenega edinega družbenika, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je dovolilo nadaljevanje izvršbe zoper novega dolžnika.(4) Novi dolžnik bi lahko uspel s pritožbo, če bi dokazal, da iz podatkov AJPES ne izhaja zakonska domneva, da je bil aktivni družbenik izbrisane družbe (to je, da ne drži, da iz podatkov AJPES izhaja, da je imel novi dolžnik v zadnjih dveh letih pred prenehanjem izbrisane družbe položaj njenega družbenika in da je bil edini družbenik izbrisane družbe). V konkretnem primeru pritožnik tega ne zatrjuje, temveč dokazuje, da podatki AJPES niso pravilni (uveljavlja ničnost vpisov v sodni register in listin, ki so bile podlaga za te vpise). Zakonska domneva, da je bil novi dolžnik aktivni družbenik izbrisane družbe, je sicer res izpodbojna, vendar pa pritožbeno sodišče poudarja, da ima novi dolžnik možnost to domnevo izpodbijati šele v ugovoru novega dolžnika po 56. a členu ZIZ (iz razloga, ker dejansko ni bil (aktivni) družbenik izbrisane družbe, kot izhaja iz podatkov AJPES).

Ker torej pritožbeno sodišče ob reševanju pritožbe zoper sklep o nadaljevanju izvršbe z novim dolžnikom presoja le vprašanje, ali so podani procesni pogoji za nadaljevanje prekinjenega postopka (ali je upnik predlagal nadaljevanje izvršbe zoper osebo, za katero velja zakonska domneva, da je aktivni družbenik prvotnega dolžnika, ki je bil iz sodnega registra izbrisan brez likvidacije), novi dolžnik z uveljavljanimi pritožbenimi razlogi ne more uspeti. Glede na to, da pritožbeno sodišče tudi ni ugotovilo nobenih kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče dolžnikovo pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in prvi sklep v izpodbijani I. točki izreka potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Dolžnik s pritožbo zoper prvi sklep ni uspel, zato je dolžan sam kriti svoje stroške pritožbenega postopka v zvezi s to pritožbo (prvi odstavek 165. člena ZPP in prvi odstavek 154. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ).

Ker je odgovor na pritožbo le fakultativna procesna vloga, ki v konkretnem primeru ni posebej pripomogla k odločitvi o pritožbi zoper prvi sklep, je dolžan upnik sam kriti svoje stroške odgovora na to pritožbo (prvi odstavek 165. člena in 155. člen ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ).

2) Glede pritožbe zoper drugi sklep Glede na to, da se drugi sklep v uvodu glasi na dolžnika H. d.o.o., pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje z drugim sklepom naložilo povrnitev upnikovih nadaljnjih izvršilnih stroškov prvotnemu dolžniku. Ker prvotni dolžnik ob izdaji izpodbijanega sklepa (27. 05. 2010) ni več obstajal (po podatkih AJPES je bil izbrisan 09. 03. 2010), neobstoječa pravna oseba pa ne more biti stranka postopka, pritožbeno sodišče ugotavlja, da je drugi sklep obremenjen z absolutno bistveno kršitvijo iz 11. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Zato je pritožbeno sodišče dolžnikovi pritožbi zoper drugi sklep ugodilo in ta sklep razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), zadeve pa ni vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek, saj je bilo o upnikovih stroških, ki so bili prvotnemu dolžniku z drugim sklepom naloženi v plačilo, že odločeno s sklepom z dne 17. 02. 2010 (na red. št. 8), ki še ni postal pravnomočen.

Dolžnik je s pritožbo zoper drugi sklep uspel, zato je upravičen do povrnitve stroškov pritožbenega postopka v zvezi s to pritožbo (drugi odstavek 165. člena ZPP in prvi odstavek 154. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ). Upoštevajoč vrednost izpodbijanih stroškov postopka (174,20 EUR) je dolžnik upravičen do povrnitve stroškov pritožbe zoper drugi sklep v višini 100 odvetniških točk (6. točka Tar. št. 27 v zvezi s 1. točko Tar. št. 18 Odvetniške tarife), kar znaša 45,90 EUR. Do stroškov fotokopij in poštnine v vrednosti 30,00 EUR dolžnik ni upravičen, saj ni izkazal, da so mu ti stroški nastali prav v zvezi z vložitvijo pritožbe zoper drugi sklep, do stroška plačila 20% DDV pa dolžnik ni upravičen iz razloga, ker njegov pooblaščenec ni predložil listine, iz katere bi izhajala utemeljenost njegove zahteve, niti ni predlagal vpogleda v javno evidenco DURS o zavezancih za plačilo DDV (glej sklep Vrhovnega sodišča RS II Ips 1075/2007 z dne 28. 01. 2009).

Sodišče prve stopnje naj v nadaljevanju postopka dolžnikove pritožbene navedbe, s katerimi nasprotuje prehodu obveznosti izbrisane družbe nase, obravnava kot ugovor novega dolžnika po 56. a členu ZIZ.

V primeru, da bo ugovor novega dolžnika po 56. a členu ZIZ v celoti pravnomočno zavrnjen, naj sodišče prve stopnje v nadaljnjem postopku dolžniku vroči tudi sklep z dne 17. 02. 2010 (ta sklep nikoli ni postal pravnomočen, saj je bil prvotnemu dolžniku vročen šele po njegovem izbrisu), dolžnika pa pouči, da ima tudi zoper ta sklep možnost vložiti pritožbo (prim. četrti odstavek 24. člena ZIZ).

(1) Ugovor, da obveznost ni prešla na dolžnika kot pravnega naslednika izbrisane družbe, predstavlja vsebinsko vprašanje utemeljenosti predloga za izvršbo, in ne vprašanje, o katerem bi sodišče odločilo v okviru odločanja o čisto procesnem vprašanju nadaljevanja izvršbe (glej Načelno pravno mnenje, občna seja VSS 30. 06. 2003, Pravna mnenja 1/2003, str. 7).

Ni mogoče šteti, da je s pravnomočnostjo sklepa o nadaljevanju postopka že odločeno o odgovornosti družbenika za obveznost izbrisane družbe (sklep II Ips 301/2004 z dne 11. 11. 2004).

(2) Novela ZFPPIPP-A je v 29. členu ra zširila odgovornost aktivnih družbenikov za neplačane obveznosti družb, ki so bile izbrisane iz sodnega registra brez likvidacije, tudi na osebe, ki so imele v izbrisani družbi položaj aktivnega družbenika v zadnjih dveh letih pred prenehanjem družbe, čeprav tega položaja ob prenehanju izbrisane družbe nimajo več (1. točka sedmega odstavka 442. člena ZFPPIPP).

(3) Glede na drugi odstavek prehodne določbe 33. člena ZFPPIPP-A se z novelo ZFPPIPP-A spremenjena šesti in sedmi odstavek 442. člena ZFPPIPP uporabljata za gospodarske družbe, ki so izbrisane iz sodnega registra brez likvidacije po uveljavitvi ZFPPIPP-A, to je po 13. 06. 2009 (končna določba 36. člena ZFPPIPP-A).

(4) Za izdajo sklepa o nadaljevanju izvršilnega postopka, ki je bil prekinjen zaradi izbrisa prvotnega dolžnika iz sodnega registra, zadošča, da je oseba, proti kateri je dovoljeno nadaljevanje izvršilnega postopka, vpisana kot družbenik izbrisane družbe v sodni register. Dokazovanje, da ta oseba ob izbrisu družbe ni bila (več) njen družbenik, ni stvar odločanja o nadaljevanju izvršilnega postopka (sklep II Ips 301/2004 z dne 11. 11. 2004).