Jedro

V zvezi z vprašanjem o dopustnosti zavrnitve posameznih kandidatur je stališče zavzelo že Vrhovno sodišče RS, po katerem je določbo tretjega odstavka 56. člena ZVDZ mogoče uporabiti le v primeru, ko za to obstaja zakonski razlog, ki se tiče posamezne kandidature, ne pa liste kandidatov, za kar gre v obravnavanem primeru.

Izrek

Pritožba se zavrne.

Obrazložitev

Posebna občinska volilna komisija (POVK) Občine Hodoš je s sklepom, št. LV-2014-23 z dne 10. 9. 2014 zavrnila kandidatno listo predlagatelja A.A., s kandidaturami B.B., C.C., D.D. in E.E. za volitve članov Sveta madžarske samoupravne narodne skupnosti na lokalnih volitvah, ki bodo dne 5. 10. 2014. V obrazložitvi sklepa navaja, da morajo biti v skladu z določbo prvega odstavka 70.a člena Zakona o lokalnih volitvah (ZLV) kandidati oz. kandidatne liste določeni tako, da pripada vsakemu od obeh spolov najmanj 40 % kandidatur oziroma mest na listi kandidatov, ter da so kandidati na prvi polovice kandidatne liste razporejeni izmenično po spolu. Predlagatelj pa je predložil kandidatno listo, na kateri so tri osebe ženskega spola in ena oseba moškega spola. Ker torej na listi ne pripada vsakemu od spolov vsaj 40 % kandidatur, kandidatna lista ne izpolnjuje zakonskega pogoja iz 70.a člena ZLV. V takšnem primeru se lista kandidatov zavrne v celoti v skladu s prvim odstavkom 56. člena Zakona o volitvah v državni zbor (ZVDZ). V obravnavanem primeru ni mogoče uporabiti tretjega odstavka 56. člena istega zakona, ker se navedena nezakonitost nanaša na listo kandidatov. V zvezi s tem se POVK sklicuje na odločbo Vrhovnega sodišča opr. št. Uv 12/2011 z dne 15. 11. 2011. Pritožnik v svoji pritožbi navaja, da je kandidatna lista le delno v neskladju z zakonskim predpisom, saj so na kandidatni listi kandidature prvih treh kandidatov v skladu z določbo drugega odstavka 70.a člena ZLV. V nasprotju z zakonom je le kandidatura četrte kandidatke E.E., zato pritožnik soglaša, da se upošteva njena izjava o umiku kandidature ter izjava predlagatelja o umiku kandidature s kandidatne liste. Meni, da je navedena sprememba dopustna kljub navedbam v sodbi Vrhovnega sodišča Uv 12/2011, prav tako je v preteklosti tako že odločilo Upravno sodišče v zadevah U 520/2006 in II U 367/2010, ko je dovolilo delno potrditev kandidatne liste. Predlaga, da sodišče na podlagi odstopne izjave kandidatke E.E. ter umika njene kandidature razveljavi sklep POVK Občine Hodoš in odobri kandidaturo prvih treh kandidatov kandidatne liste A.A. v zaporedju 1. B.B., 2. C.C., 3. D.D. Pritožba ni utemeljena.

V obravnavanem primeru je POVK zavrnila listo kandidatov pritožnika za člane Sveta madžarske samoupravne lokalne skupnosti Občine Hodoš zaradi kršitve določbe 70.a člena ZLV, ki določa kvote glede zastopanosti spolov. V skladu z določbo 70.a člena ZLV morajo politična stranka ali volivci, ki v volilni enoti določijo več kot enega kandidata za člana občinskega sveta, določiti kandidate oziroma kandidatne liste tako, da pripada vsakemu od obeh spolov najmanj 40 % kandidatur oziroma mest na kandidatni listi, ter svoje kandidate oziroma kandidate na prvi polovici kandidatne liste razporediti izmenično po spolu (prvi odstavek). Določba prvega odstavka pa ne velja za kandidatne liste, na katerih so uvrščeni trije kandidati oziroma kandidatke, pri čemer mora biti na kandidatni listi, na katero so uvrščeni trije kandidati oziroma kandidatke, najmanj en predstavnik vsakega od spolov (drugi odstavek).

Navedeni člen določa dve pravili in sicer: da vsakemu spolu pripada najmanj 40 % kandidatur oziroma mest na listi kandidatov ter da morajo biti kandidatke in kandidati na prvi polovici liste razporejeni izmenično po spolu. Pri tem pa ZLV določa izjemo za liste s tremi kandidati oziroma kandidatkami, kjer mora biti najmanj en predstavnik vsakega spola. Z navedeno določbo se je želela doseči enakopravna zastopanja kandidatov po spolu ter načinu razporejanja kandidatov na listah po spolu.

Po presoji sodišča je treba navedene pogoje pri presoji zakonitosti kandidatur oziroma list kandidatov šteti kot materialne pogoje. Zato je lista kandidatov skladna z zakonom, kolikor so navedeni pogoji iz 70.a člena ZLV v celoti izpolnjeni. V primeru neizpolnitve teh pogojev je tako volilna komisija dolžna v skladu z določbo prvega odstavka 56. člena ZVDZ listo kandidatov zavrniti. Po navedeni določbi namreč volilna komisija, če ugotovi, da lista kandidatov ni določena v skladu z zakonom, le-to zavrne. Ker v zadevi ni sporno, da so na listi navedene tri osebe ženskega spola in ena oseba moškega spola (kar ne zadošča zahtevi po zastopanosti vsakega spola v deležu najmanj 40 %), lista kandidatov ni v skladu s prvim odstavkom 70.a člena ZLV, zato je tudi po presoji sodišča POVK utemeljeno zavrnila listo kandidatov v celoti.

Pritožnik v pritožbi ugovarja, da bi morala volilna komisija zavrniti kandidaturo le četrte kandidatke, saj bi bile v takem primeru kandidature prvih treh kandidatov v skladu z določbo drugega odstavka 70.a člena ZLV. Po določbi tretjega odstavka 56. člena ZVDZ volilna komisija v primeru iz prvega odstavka in drugega odstavka istega člena (ta se nanaša na formalno pomanjkljive liste kandidatov), listo kandidatov zavrne v celoti ali samo glede posameznih kandidatov. V zvezi z navedenim vprašanjem, to je o dopustnosti zavrnitve posameznih kandidatur, je zavzelo stališče že Vrhovno sodišče v sodbi Uv 12/2011 z dne 15. 11. 2011, na katero se v obravnavanem primeru tudi pravilno sklicuje tožena stranka. Po stališču Vrhovnega sodišča je namreč navedeno določbo mogoče uporabiti le v primeru, ko za to obstaja zakonski razlog, ki se tiče posamezne kandidature, ne pa liste kandidatov, za kar gre v obravnavanem primeru. Zaradi navedenega tudi ni mogoče upoštevati pritožnikovega sklicevanja na sodno prakso Upravnega sodišča v zadevah U 520/2006 in II U 367/2010, saj je bilo s strani Vrhovnega sodišča o tem vprašanju zavzeto drugačno pravno stališče, ki mu sledi tudi to sodišče v obravnavani zadevi.

V zvezi s pritožnikovo navedbo, da je kandidatka E.E. umaknila kandidaturo, sodišče pojasnjuje, da je v skladu z določbo 70. člena ZLV za vsako kandidaturo potrebno pisano soglasje kandidata, ki pa je nepreklicno. Zaradi navedenega umik kandidature navedene kandidatke v tem sporu ni relevanten, prav tako pritožnik kot predlagatelj liste kandidatov po preteku roka ne more spreminjati kandidatne liste.

Po vsem navedenem je sodišče presodilo, da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, zato je pritožbo na podlagi 97. člena ZLV v zvezi s prvim odstavkom 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo.