Jedro

S odišče je o stroških izvedenskega mnenja odločilo s predhodnim pravnomočnim sklepom. Kljub temu je izdalo še izpodbijani sklep, s katerim je odločilo o stroških za izdelavo istega izvedenskega mnenja. Ker je odločalo o zadevi, o kateri je že bilo pravnomočno odločeno, je podana absolutna bistvena kršitev postopka iz 12. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, zato je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavilo.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, opr. št. V Ps 1388/2014 z dne 18. 10. 2016, razveljavi.

Obrazložitev

1. Prvostopenjsko sodišče je je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da se izvedenskemu organu Komisiji za fakultetna izvedenskega mnenja pri A. fakulteti Univerze v B., C. 2, B. za izvedensko delo z dne 14. 2. 2015 prizna nagrada v znesku 579,60 EUR in 22 % DDV v znesku 127,51 EUR, kar skupaj znaša 707,11 EUR ter se nakaže na TRR št. .... Izvedenski organ je zavezanec za plačilo DDV, njegova davčna številka je ... (I. točka izreka). S tem, da je navedeno nagrado in nadomestilo za stroške iz I. točke tega sklepa dolžna plačati tožena stranka v roku 15 dni od prejema elektronskega računa upravičenca (II. točka izreka) in da pritožba zoper sklep ne zadrži njegove izvršitve (III. točka izreka).

2. Pritožuje se toženka zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Navaja, da je iz spisa razvidno, da je sodišče prve stopnje s sklepom opr. št. V Ps 1388/2014 z dne 11. 12. 2014 v predmetnem socialnem sporu postavilo izvedenski organ Komisijo za fakultetna izvedenska mnenja pri A. fakulteti Univerze v B., C. 2, B., ki je izdelal mnenje z dne 14. 2. 2015 in ga predložil sodišču skupaj s stroškovnikom. Sodišče prve stopnje je izvedenskemu organu za izvedensko mnenje z dne 14. 2. 2015 že pravnomočno priznalo nagrado in nadomestilo za stroške. Dne 4. 3. 2015 je namreč izdalo sklep opr. št. V Ps 1388/2014 v katerem je v I. točki izreka Komisiji za fakultetna izvedenska mnenja pri A. fakulteti Univerze v B., C. 2, B., za izvedensko mnenje z dne 14. 2. 2015 priznalo nagrado in nadomestilo za stroške v znesku 627,90 EUR in 22 % DDV v znesku 138,14 EUR, kar skupaj znaša 766,04 EUR. V II. točki izreka sklepa je sklenilo, da je priznani znesek iz I. točke izreka v roku 15 dni od prejema tega sklepa tožena stranka dolžna plačati izvedenskemu organu na podračun številka .... Izvedenski organ je zavezanec za plačilo DDV, ID za DDV je .... V III. točki izreka sklepa je sodišče prve stopnje sklenilo, da pritožba zoper ta sklep ne zadrži njegove izvršitve. Zoper navedeni sklep pritožba ni bila vložena in je postal pravnomočen. Sodišče je z izpodbijanim sklepom tako ponovno odločalo o nečem, o čemer je že bilo pravnomočno odločeno in s tem zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 12. točke prvega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji, ZPP).

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je opravilo preizkus izpodbijanega sklepa v obsegu pritožbenih navedb in v skladu s 366. členom ZPP, kakor to določa drugi odstavek 350. člena ZPP. Po opravljenem preizkusu pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvostopenjsko sodišče z izpodbijanim sklepom odločalo o zadevi o kateri je že bilo pravnomočno odločeno, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 12. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

5. Tožena stranka v pritožbi pravilno opozarja, da je sodišče o stroških izvedenskega mnenja z dne 14. 2. 2015 odločilo s sklepom opr. št. V Ps 1388/2014 z dne 4. 3. 2015. Kljub temu, da je bilo o zadevi že odločeno in da je zadeva postala pravnomočna, je prvostopenjsko sodišče izdalo še izpodbijani sklep opr. št. V Ps 1388/2014 z dne 18. 10. 2016. V njem je odločilo o stroških za izdelavo izvedenskega mnenja izvedenskega organa z dne 14. 2. 2015, torej o isti zadevi o kateri je bilo že pravnomočno odločeno.

6. V posledici navedenega je pritožbeno sodišče v skladu s 3. točko 365. člena ZPP izpodbijani sklep razveljavilo.