Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Sodišče prve stopnje bi kot okoliščino za sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi lahko upoštevalo izvedeno reorganizacijo oziroma spremenjen način izvajanja pouka filozofije, vendar bi na drugi strani moralo ovrednotiti s strani tožnika zatrjevane okoliščine (da v času odločanja sodišča ni bil zaposlen) in interese (da si želi vrnitve k toženki; direktor toženke je, ko je bil zaslišan kot stranka, na vprašanje "Ali bi ga vzeli nazaj?" odgovoril pritrdilno). Vse okoliščine in interese obeh pogodbenih strank bi moralo skrbno pretehtati, česar z izpodbijano sodbo ni storilo.
I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani del sodbe se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.
II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.
1. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga z dne 29. 9. 2022, podana s sklepom z istega dne nezakonita in se razveljavi, da tožniku delovno razmerje ni prenehalo 29. 12. 2022, ampak je trajalo do 31. 12. 2022, ko se pogodba o zaposlitvi sodno razveže. Toženki je naložilo, da tožniku od 29. 12. 2022 do 31. 12. 2022 obračuna mesečne bruto plače v višini 698,05 EUR in mu po odvodu davkov in prispevkov plača neto zneske z zakonskimi zamudnimi obrestmi od naslednjega 11. dne v mesecu do plačila, ga prijavi v matično evidenco zavarovancev Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, da mu bo priznana delovna doba; v presežku (razlika do 1.485,46 EUR bruto plače) je zahtevek zavrnilo. Naložilo ji je, da tožniku plača denarno povračilo v višini 4.886,35 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka izpolnitvenega roka do plačila; v presežku (do 22.281,90 EUR) je zahtevek zavrnilo; in da mu povrne stroške postopka v višini 1.445,30 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka izpolnitvenega roka do plačila.
2. Zoper zavrnilni del navedene sodbe se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožnik. Navaja, da je nesporno, da je bila podana potreba po delu tožnika v obdobju od 1. 9. 2022 do 31. 12. 2022, podana je bila tudi po tem obdobju. Učni program obsega nespremenjeno število ur pouka filozofije. Toženka je pouk strnila, ker je tožniku podala odpoved. Od 1. 1. 2023 je sklenila podjemno pogodbo zaradi popravnih izpitov. Toženka je poslovno odločitev sprejela že 30. 5. 2022. Kljub temu je s tožnikom sklenila novo pogodbo o zaposlitvi za krajši delovni čas. Iz tega razloga je odpoved nezakonita, toženka ne more z istimi razlogi utemeljevati sodne razveze pogodbe o zaposlitvi. Temu sodišče prve stopnje ne bi smelo slediti. Izpodbijana sodba je sama s seboj v nasprotju. Pri odločanju o sodni razvezi ni relevanten razlog, iz katerega je bila pogodba o zaposlitvi odpovedana, ampak mora iti za druge okoliščine in interese pogodbenih strank. Toženka ima potrebo po delu tožnika, kar sta potrdila direktor in ravnatelj toženke. Način izvajanja pouka filozofije je nenavaden, kar dodatno potrjuje, da poslovnega razloga ni oziroma da je fiktiven. Ravnatelj in direktor sta potrdila, da je delovno razmerje mogoče nadaljevati, enako je izpovedal tožnik. Tožnik pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijani del sodbe razveljavi in zadevo v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglaša stroške pritožbe.
3. Pritožba je utemeljena.
4. Pritožbeno sodišče je izpodbijani del sodbe preizkusilo v mejah razlogov, navedenih v pritožbi. V skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, navedene v citirani določbi, in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri navedenem preizkusu je ugotovilo, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo in posledično sprejelo najmanj preuranjeno in neutemeljeno odločitev o sodni razvezi pogodbe o zaposlitvi.
5. Toženka je za primer ugotovitve, da je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga z dne 29. 9. 2022 nezakonita, s pripravljalno vlogo z dne 27. 3. 2023 predlagala sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi (pri čemer je izpostavila predvsem dejstvo, da se je tožnik zaposlil pri drugem delodajalcu). Tožnik je predlogu konkretizirano ugovarjal na naroku za glavno obravnavo dne 7. 4. 2023 in (primarno) vztrajal pri reintegraciji. Podal je navedbe, da mu bo delovno razmerje pri drugem delodajalcu prenehalo; v zvezi s tem je na naroku za glavno obravnavo dne 29. 5. 2023 predložil potrdilo o odjavi z dne 12. 4. 2023. 6. Sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi ureja Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) v 118. členu. V prvem odstavku 118. člena ZDR-1 določa, da lahko sodišče, če ugotovi, da je prenehanje pogodbe o zaposlitvi nezakonito, vendar glede na vse okoliščine in interes obeh pogodbenih strank nadaljevanje delovnega razmerja ne bi bilo več mogoče, na predlog delavca ali delodajalca ugotovi trajanje delovnega razmerja, vendar najdlje do odločitve sodišča prve stopnje, prizna delavcu delovno dobo in druge pravice iz delovnega razmerja ter delavcu prizna ustrezno denarno povračilo v višini največ 18 mesečnih plač delavca, izplačanih v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi.
7. Sodišče prve stopnje je pri odločitvi o sodni razvezi pogodbe o zaposlitvi upoštevalo le okoliščino na strani toženke, in sicer dejstvo, da je delovni proces reorganizirala na način, da delo po odpovedani pogodbi o zaposlitvi - izvajanje pouka filozofije - ni več potekalo neprekinjeno in se tako po 1. 1. 2023 (določen čas) ni izvajalo. Štelo je, da ta okoliščina (poslovna odločitev toženke) prevlada nad pravico tožnika do reintegracije.
8. Reorganizacija kot poslovni razlog, iz katerega je toženka podala nezakonito redno odpoved pogodbe o zaposlitvi, je lahko ena izmed okoliščin za sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi, vendar ne edina, kot pravilno opozarja tožnik v pritožbi; tako izhaja že iz povzete zakonske določbe prvega odstavka 118. člena ZDR-1 in sodne prakse Vrhovnega sodišča RS.1 To pomeni, da bi sodišče prve stopnje kot okoliščino lahko upoštevalo izvedeno reorganizacijo oziroma spremenjen način izvajanja pouka filozofije, vendar bi na drugi strani moralo ovrednotiti s strani tožnika zatrjevane okoliščine (da v času odločanja sodišča ni bil zaposlen) in interese (da si želi vrnitve k toženki; direktor toženke dr. A. A. je, ko je bil zaslišan kot stranka, na vprašanje "Ali bi ga vzeli nazaj?" odgovoril pritrdilno). Vse okoliščine in interese obeh pogodbenih strank bi moralo skrbno pretehtati, česar z izpodbijano sodbo ni storilo.
9. Poleg tega tožnik v pritožbi utemeljeno oporeka datumu sodne razveze pogodbe o zaposlitvi. Sodišče prve stopnje pri odločanju ni upoštevalo dejstva, da v času odločanja sodišča ni bil zaposlen; da je vmesna zaposlitev pri drugem delodajalcu prenehala. Glede na navedeno je tudi upoštevaje sprejeto sodno prakso2 vprašljiva odločitev, da se pogodba o zaposlitvi sodno razveže že z dnem, preden se je tožnik zaposlil pri drugem delodajalcu.
10. Pritožbeno sodišče je utemeljeni pritožbi tožnika ugodilo, na podlagi prvega odstavka 355. člena ZPP izpodbijani del sodbe razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje, v katerem naj v okviru podanih navedb ponovno presodi utemeljenost predloga za sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi, pri čemer naj po potrebi dopolni dokazni postopek glede vseh okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank.
11. Pritožbeno sodišče je izpodbijani del sodbe razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje kljub določbi 355. člena ZPP, saj je ocenilo, da samo ne more dopolniti postopka. Namen instančnega odločanja ni prenos ugotavljanja dejstev, ki so bistvena za odločitev, in odločanja s prve na drugo stopnjo, pač pa preverjanje pravilnosti izpodbijane odločitve. Z vrnitvijo zadeve sodišču prve stopnje glede na dosedanji potek postopka po tožbi, vloženi v oktobru 2022, ne bo kršena pravica strank do sojenja v razumnem roku. Za stranki, ki imata prebivališče oziroma sedež izven sodnega okrožja Ljubljana, bo oprava naroka pred Delovnim sodiščem v Mariboru bolj ekonomična.
12. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo na podlagi tretjega odstavka 165. člena ZPP.
1 Prim. sodbe VIII Ips 90/2018 z dne 12. 9. 2018, VIII Ips 274/2017 z istega dne, VIII Ips 7/2022 z dne 28. 6. 2022. 2 Sodbi VIII Ips 220/2014 z dne 17. 2. 2015, VIII Ips 119/2014 z dne 29. 9. 2014.