Jedro

Sodišče je pravilno zaključilo, da koristi, ki jih bodo imeli predlagatelji od nujne poti, pretehtajo škodo na strani nasprotnih udeležencev, pri tem pa je upoštevalo še dva kriterija: (1) da je izvedenec posebej denarno ovrednotil škodo zaradi poteka nujne poti tam, kjer gre neposredno ob (treh) objektih, (2) ter da gre za začasno povečano obremenitev nujne poti zaradi izgradnje objektov, potem pa se bo stanje normaliziralo. Vse navedeno je pritožbeno sodišče natančno obrazložilo v 31. do 42. točki. Zato ne drži pritožbena navedba, da načela sorazmernosti ni utemeljilo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1.V tem nepravdnem postopku določitve nujne poti je sodišče prve stopnje za potrebe parcel 1891/1 in 1892/2, obe k. o. X., ki sta v solastnini oziroma izključni lastnini predlagateljev, v korist vsakokratnih lastnikov teh parcel dovolilo nujno pot na več parcelah v izključni lastnini oziroma solastnini nasprotnih udeležencev (I. in II. točka izreka). Določilo je potek nujne poti na podlagi skice sodnega izvedenca mag. A. A. z dne 5. 7. 2023, ki je sestavni del sklepa (III. točka izreka), ter je uporabo nujne poti dovolilo za hojo in vožnjo za vsa povprečna motorna vozila (osebna in kombinirana, intervencijska gasilska vozila, vozila prve pomoči, za dostavo kosovnega materiala/pohištva, za dostavo trdih in tekočih goriv) ter za čas gradnje za vožnjo s tovornimi vozili z osnim pritiskom od 6 do 8 ton na os tovornega vozila z omejeno hitrostjo do 20 km/h (IV. točka izreka). Predlagateljem je nerazdelno naložilo plačilo denarnega nadomestila v skupnih višinah 5.389,36 EUR in 10.433,31 EUR po posameznih zneskih posameznim nasprotnim udeležencem (V. in VI. točka izreka), ter je sklenilo, da bo o stroških postopka odločeno s posebnim sklepom (VII. točka izreka).

2.Zoper sklep se v celoti iz vseh pritožbenih razlogov po Zakonu o pravdnem postopku (ZPP) v povezavi s 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1) pritožuje 15. nasprotna udeleženka B. B. Pritožbo pa vlaga tudi C. B., ki v postopku pred sodiščem na prvi stopnji ni bil udeleženec postopka. Pritožbo podajata v bistvenem v treh sklopih. (1) Navajata, da naslovno sodišče pri izdaji sklepa ni preverilo zemljiškoknjižnega stanja in ni ugotovilo ali se postopek vodi zoper vse nasprotne udeležence. 5. 12. 2023 je izdalo izpodbijani sklep, pri čemer je spregledalo, da je lastnik parcele 1878/1, k. o. X., že od 27. 10. 2023 C. B., ki bi moral biti obravnavan kot nasprotni udeleženec v tem postopku in bi mu moral biti izpodbijani sklep vročen. Ker sodišče slednjega ni storilo, je podana kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v povezavi z 19. členom ZNP-1 ter je podana tudi kršitev iz 20. člena in drugega odstavka 21. člena ZNP-1. (2) Dalje navajata, da je sodišče kot najprimernejšo pot določilo pot po varianti 4, kar je opredelilo predvsem s stroškovnim principom, to je, da nujna pot v pretežnem delu poteka po parceli 1875/1, k. o. X., ki je kategorizirana javna pot z oznako JP 000. Navajata, da navedena parcela ni v občinski lasti, ker je odlok o kategorizaciji te javne poti v nasprotju z Ustavo RS. V naravi gre za asfaltirano pot, ki je še vedno v solasti fizičnih oseb in zgrajena izključno za potrebe lastnikov hiš, ki so ob tej poti. Občina bi pred kategorizacijo morala izvesti postopek razlastitve ter izkazati sorazmernost med javnim interesom in posegom v zasebna zemljišča. Pritožnika se zavedata, da obravnavni postopek ni de jure razlastitveni postopek, pa vendarle ima

de facto natančno takšne učinke. Zato bi bilo treba pogoje za določanje in presojanje nujne poti uskladiti in poenotiti s pogoji za razlastitev. (3) Tretji pritožbeni ugovor se nanaša na dejansko stanje. Pritožnika navajata, da je sodišče sicer izpostavilo načelo sorazmernosti, vendar ga ni utemeljilo. Predvidevalo je, da bi bilo lahko na zemljiščih predlagateljev zgrajenih 7 do 8 objektov, ki pa ne pretehtajo interesov lastnikov služečih zemljišč, po katerih bi nujna pot potekala. Poleg tega je možno, da bi na obravnavanem območju prišlo do gradnje večstanovanjskega objekta, kar bi pomenilo bistveno večjo obremenitev obravnavane poti. Sodišče bi moralo situacijo presojati in urejati na trajnejši način ob upoštevanju večjih obremenitev. Zgolj razlika v stroških za vzpostavitev nujne poti ne sme biti kriterij, ki prevlada. Navajata tudi, da je izvedenec tekom postopka kot najprimernejšo izpostavil pot po varianti 6 in je šele naknadno spremenil svoje stališče in kot najbolj optimalno izpostavil pot po varianti 4. Prezreti pa tudi ne gre, da je v svojem mnenju in dopolnitvi z dne 12. 6. 2019 navedel, da je dopustna obremenitev po poti po varianti 4 za vsa povprečna motorna vozila, razen večjih tovornih vozil in večje gradbene mehanizacije. Zato tožnika izpodbijata tudi IV. točko izreka sklepa, saj ni jasno na katerem strokovnem izvedenskem mnenju temelji tam navedena dopustna obremenitev. Sodišče je izpostavilo, da pot, po kateri vozijo vozila, ni igrišče in ni namenjena igri otrok, ter je zavrnilo navedbe 1. in 15. nasprotne udeleženke, da promet poteka zgolj za potrebe stanovanjskih hiš ob poti in da se na tej poti nahajajo tudi otroci, kot laično in strokovno nepodprte. Pritožnika izpostavljata, da javna cesta res ni namenjena igri, vendar pa se odvija tudi na teh površinah in lahko pride do hujših posledic in nepopravljive škode, če bi prišlo do poškodb otrok. Izpostavljata prometno nesrečo, ki se je pred dvema letoma zgodila v Občini ..., ko je v času gradnje doma starostnikov kamion povzročil smrt 64-letnega občana. Navajata, da so ravno tovrstne nevarnosti tiste, ki v postopkih razlastitve pretehtajo nad javnim interesom. V postopkih določanja nujne poti pa se načelo sorazmernosti obravnava z bistveno večjo lahkoto, kar je storilo tudi sodišče prve stopnje v tem postopku in kar je nedopustno. Pritožnika predlagata, da sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3.Vseh pet predlagateljev je podalo posamezne odgovore na pritožbo, v katerih pritožbene navedbe prerekajo in predlagajo zavrnitev pritožbe, odgovor na pritožbo je podal tudi 18. nasprotni udeleženec, ki pritožbi pritrjuje.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Tu obravnavani nepravdni postopek za določitev nujne poti je bil pričet v letu 2005, k njemu pa v letih 2013 in 2014 pridružena še dva nepravdna postopka. Ni bilo sporno, da gre v obravnavani zadevi za zaprto vaško naselje, torej le za nekaj hiš in poslopij na vsaki strani kategorizirane javne ceste. Tudi ni bilo sporno, da ima pet predlagateljev vsa dovoljenja za gradnjo naprej od tega naselja, ter da njihove parcele nimajo povezave do javne poti. Kot je ugotovilo sodišče prve stopnje, naj bi bilo po sedanjih načrtih zgrajeno 5 do 8 objektov. Vseh 18 nasprotnih udeležencev je v postopku nujni poti skozi njihovo naselje nasprotovalo. Sodišče prve stopnje je v postopku postavilo dva izvedenca, ki sta si teren ogledala. Mnenji sta bili večkrat dopolnjeni. Opravilo je zaslišanja in ogled na kraju samem. Z izvedencema je preverilo 9 možnih variant poteka nujne poti (s strani strank jih je bilo predlaganih še več) in je ob razjasnjevanju dejanskega stanja z metodo izločevanja, ki je v izpodbijanem sklepu temeljito obrazložena, najprej ugotovilo, da sta najbolj primerni za potek nujne poti varianti 4 in 6. Opravilo je obsežno primerjavo obeh variant (31. do 42. točka obrazložitve) ter zaključilo, da je najbolj primerna varianta 4. Ker je izvedenec E. E. najprej kot najbolj primerno varianto opredelil varianto 6, je natančno obrazložilo, zakaj je izvedenec tekom postopka mnenje spremenil (44. točka obrazložitve).

6.Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je izpodbijan sklep pravilen v dejanskem in pravnem pogledu. Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo materialno pravo, zato ga pritožbeno sodišče na tem mestu ne bo ponavljalo. Dokazna ocena je prepričljiva, konsistentna, natančna in povsem ustreza napotilu iz 8. člena ZPP. Sodišče je obsežno zadevo v tem postopku temeljito raziskalo ter se izreklo o vseh trditvah in ugovorih udeležencev. Sklep vsebuje jasne in razumne razloge o odločilnih dejstvih, obrazložitev je skladna z napotilom iz 324. člena ZPP. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da sklepu sodišča prve stopnje ni treba ničesar dodati. Prav tako mu ni očitati nobenih pomanjkljivosti. Kadar pritožbeno sodišče pritožbo potrdi, razlogov sodišča prve stopnje ni treba v celoti ponavljati, zato se v nadaljevanju opredeljuje do pritožbenih navedb.

Glede pasivne legitimacije pritožnika C. B.

7.15. nasprotna udeleženka je v postopku vseskozi aktivno sodelovala. 27. 9. 2023 je očitno

na podlagi notarskega zapisa izročilne pogodbe SV 1410/23 skupaj z D. B. na pritožnika C. B. prenesla parcelo 1878/1, kar vse izhaja iz javnih podatkov zemljiške knjige, ki jih je pritožbeno sodišče preverilo. Obravnavani postopek je pritožbeno sodišče s sklepom zaključilo 5. 12. 2023, torej je bila parcela na pritožnika prenesena dober mesec in pol pred zaključkom postopka. V sedmem oddelku ZNP-1 je določen postopek za dovolitev nujne poti kot posebni postopek. Skladno s 175. členom ZNP-1 je v tem postopku nasprotni udeleženec tisti, ki je zemljiškoknjižni lastnik nepremičnine, preko katere se predlaga nujna pot. Pritožnik pritožbeno uveljavlja lastništvo parcele 1878/1. Iz izpodbijanega sklepa o ustanovitvi in poteku nujne poti v točkah I., II. in III. izreka ter skice nujne poti, ki jo je izdelal izvedenec mag. A. A. z dne 5. 7. 2023 (list. št. 899) in je sestavni del izreka sklepa, izhaja, da nujna pot po parceli 1878/1 ne poteka, temveč poteka po sosednji parceli 1878/3. Iz izreka izpodbijanega sklepa torej ne izhaja, da bi sodišče nujno pot določilo na parceli, katere lastništvo in s tem svojo legitimacijo za sodelovanje v tem postopku na strani nasprotnih udeležencev uveljavlja pritožnik. Navedene ugotovitve mu takšne legitimacije ne dajejo. Po oceni pritožbenega sodišča je postopek določitve nujne poti v 175. členu ZNP-1 in naslednjih lex specialis napram 21. členu ZNP-1, ki na splošno (lex generalis ) opredeljuje udeležence nepravdnih postopkov. Vendar se tudi na to splošno določilo, ki med drugim določa, da je udeleženec v nepravdnem postopku lahko tudi oseba, katere pravni interes utegne biti s sodno odločbo prizadet, pritožba neutemeljeno sklicuje, saj pritožnik v pritožbi ni obrazložil, na kakšen način je bil njegov pravni interes s sodno odločbo prizadet.

8.Dalje, če drži, kar navajajo predlagatelji v odgovorih na pritožbo, da je pritožnik v sorodu s 15. nasprotno udeleženko, da gre za družinskega člana, ki je bil s situacijo seznanjen in ni bil dobroveren, bi udeležbo lahko pravočasno priglasil v postopku na prvi stopnji takrat, ko je bila parcela prenesena na njega. Zato gre v tem delu tudi za neupoštevno pritožbeno novoto, saj pritožnik ni pojasnil, zakaj tega brez svoje krivde ni pravočasno storil. Sicer pa se postopek skladno z določili ZPP lahko konča s prvotno stranko in je odločitev sodišča prve stopnje v vsakem primeru pravilna tudi, če bi bilo za upoštevati, da bi pritožnik izkazoval kakršnikoli pravni interes za sodelovanje v postopku, a kot zgoraj obrazloženo, tega ni uspel izkazati. Pritožbene navedbe v tej smeri so zato v celoti neutemeljene, zato je pritožbeno sodišče pritožbo v tem delu zavrnilo. Pri tem pa dodaja, da je, kljub temu, da pritožnik ne izkazuje niti legitimacije za sodelovanje v tem pritožbenem postopku, na njegove pritožbene navedbe odgovorjeno, saj je pritožbo podal skupaj s 15. nasprotno udeleženko. Na njene pritožbene navedbe pa pritožbeno sodišče odgovarja v nadaljevanju.

Glede (ne)razlastitve in protiustavnosti

9.Z drugim pritožbenim ugovorom pritožnika izpodbijata določitev nujne poti po varianti 4, ki gre v pretežnem delu (92 %) po javni občinski kategorizirani cesti, ter navajata, da razlastitveni postopek ni bil uveden, da je odlok o kategorizaciji javne poti v nasprotju z Ustavo RS ter je posledično neustavna tudi določitev nujne poti v tem postopku. Ta pritožbeni ugovor kaže na nepoznavanje instituta nujne poti. Ravno iz razloga, ker ni prišlo do razlastitve zemljišč, po katerih vodi kategorizirana javna cesta, se je nepravdni postopek vodil proti lastnikom oziroma solastnikom zemljišč, po katerih je določena nujna pot. Če bi bila cesta že občinska, postopek nujne poti v pretežnem delu (92 %) ne bi bil potreben. Pritožbeno sodišče ne najde pravne podlage, po kateri bi bilo mogoče izostanek razlastitvenega postopka pri kategorizaciji javne poti in s tem zatrjevano protiustavno stanje enačiti s postopkom določitve nujne poti. Razlastitev zemljišč, bodisi dogovorno, bodisi z odločbo pristojnega organa, ter določitev odškodnin v zvezi s tem bodo morali udeleženci urejati v drugih za to predvidenih upravnih in sodnih postopkih. Ob povedanem pritožbeno sodišče zavrača tudi ta pritožbeni ugovor kot neutemeljen.

Glede dejanskega stanja

10.V preostanku pritožbe pritožnika izpodbijata ugotovljeno dejansko stanje ter v bistvenem navajata, da načelo sorazmernosti s strani sodišča prve stopnje ni bilo pravilno uporabljeno. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje svojo odločitev, da je v obravnavanem primeru potek nujne poti najbolj primeren po varianti 4, utemeljilo z naslednjimi ugotovljenimi dejstvi:

-92 % nujne poti poteka po že obstoječi poti, le 8 % poti je potrebno še izgraditi, pri varianti 6 pa je izgrajene le 35 % poti;

-obe varianti (4 in 6) potekata približno v enaki razdalji od objektov;

-varianta 4 poteka večji del po kategorizirani asfaltni cesti;

-obremenitev nujne poti za dodatnih 8 objektov bo večja za 8 %, kar predstavlja 40 vozil od 500 dopustnih po trenutno veljavnih pravilnikih;

-izvedenec ni ugotovil povečanih vplivov emisij zaradi vožnje po nujni poti za potrebe gradnje sosednjega naselja;

-nujna pot preko dvorišč v urbanih naselij je v skladno s sodno prakso dopustna, v obravnavanem primeru pa gre za že obstoječo cesto, zato ne bodo bistveno poslabšani pogoji uporabe;

-stroškovni kriterij je za 37 % ugodnejši po varianti 4, kot po varianti 6;

-nujna pot po varianti 6 bi vodila delno čez gozd, za kar bi bila potrebna naravovarstvena in okoljska upravna dovoljenja;

-solastnik 83,8 % že zgrajene ceste po parceli 1875/1 je eden od predlagateljev;

za kar vse je imelo podlago v ugotovitvah obeh izvedencev. Pravilno je torej zaključilo, da koristi, ki jih bodo imeli predlagatelji od nujne poti, pretehtajo škodo na strani nasprotnih udeležencev, pri tem pa je upoštevalo še dva kriterija: (1) da je izvedenec posebej denarno ovrednotil škodo zaradi poteka nujne poti tam, kjer gre neposredno ob (treh) objektih, (2) ter da gre za začasno povečano obremenitev nujne poti zaradi izgradnje objektov, potem pa se bo stanje normaliziralo. Vse navedeno je pritožbeno sodišče natančno obrazložilo v 31. do 42. točki. Zato ne drži pritožbena navedba, da načela sorazmernosti ni utemeljilo.

11.Na pritožbene navedbe, da se v času odločanja o nujni poti ne ve, kakšen bo dejanski gradbeni objekt, ter da bi bil lahko na območju zgrajen tudi večstanovanjski objekt, ki bi pomenil bistveno večjo obremenitev obravnavane poti, pritožbeno sodišče odgovarja, da je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo ugotovljeno dejstvo, podprto z izvedenskimi ugotovitvami, da bo v tej fazi gradnje zgrajenih 5 do 8 objektov. Vedno obstaja hipotetična možnost, da bo prišlo naknadno do gradnje še več objektov, vendar bodo imeli v tem primeru nasprotni udeleženci možnost ponovno preveriti obremenitev nujne poti, imeli bodo možnost pogajati z občino za celovito ureditev poti po kateri od drugih tras do novo zgrajenega naselja, in če bo do tega prišlo, bodo imeli možnost zahtevati ukinitev nujne poti, če ta ne bo več potrebna. Vendar ničesar od navedenega ob zaključku tega nepravdnega postopka ni bilo podano, zgolj hipotetična možnost gradnje večjega stanovanjskega naselja pa na odločitev sodišča ne more vplivati. Zato ne drži pritožbeni ugovor, da bi moralo sodišče obravnavano situacijo presojati in urejati na trajnejši način ob upoštevanju večjih obremenitev.

12.Dalje ne drži pritožbeni ugovor, da zgolj razlika v stroških za vzpostavitev nujne poti ne more biti kriterij, ki prevlada. Iz zgoraj navedenih ugotovitev sodišča prve stopnje (10. točka), na podlagi katerih je sprejelo svojo odločitev, je razvidno, da je bil stroškovni kriterij zgolj eden od več presojanih kriterijev, preostalih kriterijev, ki so vsak posamezno in vsi skupaj v dokazni oceni celovito obrazloženi, pa pritožba konkretno ne izpodbija. Pritožba je v tem delu, poleg tega, da je neutemeljena, tudi pavšalna in je niti ni bilo mogoče v celoti preizkusiti. Drži, da je izvedenec tekom postopka kot najprimernejšo sprva opredelil pot po varianti 6. Zakaj je svoje stališče spremenil, je sodišče prve stopnje pravilno obrazložilo v 49. točki, tam navedenih razlogov pa pritožba prav tako konkretno ne izpodbija, zato je neutemeljena tudi ta pritožbena navedba. Sicer pritožba zgolj pavšalno navaja, da bi bila bolj primerna varianta 6, ne pojasni pa iz katerih razlogov.

13.Pritožbeno je izpodbijana tudi IV. točka izreka. Pritožnika se zgolj pavšalno sprašujeta, na katerem strokovnem izvedenskem mnenju temelji. Pri tem pa selektivno povzemata dopolnitev izvedenskega mnenja z dne 12. 6. 2019 (list. št. 644), kjer je izvedenec izrecno navedel, kakšne obremenitve bodo po utrditvi nujne poti dopustne, in sicer takšne, kot jih je sodišče prve stopnje opredelilo v izpodbijani IV. točki izreka. To je, da bo uporaba nujne poti dovoljena za osebna in kombinirana vozila, intervencijska gasilska vozila, vozila prve pomoči, dostavo kosovnega materiala/pohištva, dostavo trdih in tekočih goriv ter za čas gradnje za vožnjo s tovornimi vozili z osnim pritiskom od 6 do 8 ton na os tovornega vozila z omejeno hitrostjo do 20 km/h. Sodišče prve stopnje je imelo podlago za takšno odločitev v izvedenskem mnenju (list. št 646).

14.Na zadnji pritožbeni očitek, da lahko pride na navedeni nujni poti, ki predstavlja asfaltno pot do objektov nasprotnih udeležencev, do poškodb otrok, če bi se na teh površinah nahajali, je bilo 1. in 15. nasprotni udeleženki (ter 18. nasprotnemu udeležencu) ustrezno odgovorjeno v 34. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa. Pritožbeno sodišče soglaša, da cesta ni površina, na kateri naj bi se igrali in zadrževali otroci, četudi vodi le do manjšega števila objektov. Zgolj ta okoliščina, da se na tej cesti občasno igrajo tudi otroci, zato ni mogla predstavljati razloga, da sodišče nujne poti ne bi določilo na način, kot jo je določilo. Seveda pa gre pričakovati, da bodo vsi udeleženci postopka za varnost svojih otrok in za svojo lastno varnost poskrbeli tako, da do nesreč na tej cesti, ki je že do sedaj predstavljala dovozno cesto v naselje nasprotnih udeležencev, ne bo prihajalo. Pritožbeni očitki, da sodišče dejanskega stanja ni popolno in pravilno ugotovilo so ob zgoraj navedenem neutemeljeni.

15.Ob povedanem je pritožba pritožnikov neutemeljena. Ker pritožbeno sodišče tudi ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, jo je na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v povezavi z 42. členom ZNP-1 zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo.

16.Stroškovni izrek je odpadel, saj pritožnika in preostali udeleženci za pritožbo in odgovore na pritožbo pritožbenih stroškov niso priglasili.

-------------------------------

...

4

Pri čemer je izvedenec dopustil še več, in sicer osni pritisk 8 ton po asfaltnem vozišču in 6 do 8 ton po makadamskem vozišču, po utrditvi terena z dodatnim nasutjem pa se osni pritisk lahko zviša tudi nad 8 ton na os tovornega vozila.

Zakon o nepravdnem postopku (2019) - ZNP-1 - člen 175

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.