Jedro

Razvrstitev v posamezno kategorijo invalidnosti ni pravica iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, vendar je pomembno dejstvo, na podlagi katerega se določene pravice zavarovancu priznajo ali ne priznajo. Po mnenju pritožbenega sodišča obstoja, v takšnih primerih, ko se sama pravica prizna ali ne prizna, pravna korist in pravni interes za to, da se ugotovi tudi določeno pravno dejstvo. Pri ugotovitvi kategorije invalidnosti gre za ugotovitev posameznega materialno-pravnega upravičenja. Invalidnost je pogoj za pridobitev določenih zakonskih pravic, ne le s področja invalidskega zavarovanja, temveč tudi pravic na drugih področjih. Enako velja tudi za vzrok invalidnosti, saj je ta pomemben za odmero same dajatve.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se II. točka izreka sodbe sodišča prve stopnje spremeni tako, da glasi: "Tožnica se razvrsti v I. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni od 23. 9. 2014 in se ji od tega dne dalje prizna pravica do invalidske pokojnine."

Obrazložitev

1. Prvostopenjsko sodišče je odpravilo odločbi tožene stranke z dne 5. 12. 2014 in z dne 17. 10. 2014 (I. točka izreka), tožnici priznalo pravico do invalidske pokojnine od 23. 9. 2014 dalje (II. točka izreka), naložilo toženi stranki, da o višini in izplačevanju invalidske pokojnine odloči v roku 30 dni po pravnomočnosti sodbe (III. točka izreka), tožbeni zahtevek na zakonske zamudne obresti na pripadajoče zneske invalidske pokojnine od zapadlosti vsakokratnega zneska invalidske pokojnine v plačilo do plačila, zavrnilo (IV. točka izreka) in naložilo toženki, da tožnici v roku 15 dni povrne stroške postopka v višini 499,78 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka izpolnitvenega roka dalje do plačila (V. točka izreka). Ugotovilo je, da med strankama datum nastanka I. kategorije invalidnosti (23. 9. 2014) ni sporen, sporno je bilo štetje delovnih let glede na tožničino pridobljeno visoko strokovno izobrazbo. V primeru tožnice je delovna leta štelo od 29. leta starosti tožnice, torej od 28. 10. 2014 do nastanka invalidnosti 23. 9. 2014 in ugotovilo, da ima tožnica dopolnjeno pokojninsko dobo 3 leta 10 mesecev in 9 dni in je s tem pokrita najmanj ena tretjina obdobja od dopolnjenega 29. leta starosti do nastanka invalidnosti, kar pomeni, da je pogoj za priznanje pravice do invalidske pokojnine tudi glede dopolnjene pokojninske dobe izpolnjen.

2. Zoper sodbo je tožena stranka podala predlog za izdajo popravnega sklepa oziroma podredno pritožbo, in sicer je toženka predlagala izdajo popravnega sklepa, s katerim naj se popravi očitno pomotno zapisan tekst št. prvostopne določbe v I. točki izreka, ki pravilno glasi: ... (namesto napačno ...) ter popravi II. točko izreka tako, da ta glasi: "Tožnica se razvrsti v I. kategorijo zaradi posledic bolezni od 23. 9. 2014 in se ji od 23. 9. 2014 dalje prizna pravica do invalidske pokojnine". Pritožba meni, da mora odločitev o pravici vsebovati tudi del o razvrstitvi v I. kategorijo invalidnosti, datum in vzrok invalidnosti. Meni, da je v izreku izpadla odločitev o razvrstitvi v ustrezno kategorijo invalidnosti skupaj z vzrokom in datumom, kar izhaja iz 9. in 10. točke obrazložitve sodbe. Bistveni del opredelitve pravice je datum nastanka invalidnosti in vzrok invalidnosti. Pri tem je podan tudi pravni interes tožene stranke, saj je toženki naložena odločitev o višini izplačevanju invalidske pokojnine, ta odločitev pa je odvisna od dejavnikov, ki so element osnovno priznane pravice.

3. Prvostopenjsko sodišče je s sklepom o popravi sodbe z dne 11. 11. 2016 v I. točki izreka sodbe popravilo številko odločbe z dne 17. 10. 2014 tako, da se pravilno glasi: "št. ...", v ostalem pa je ostal izrek sodbe nespremenjen.

4. Tako pritožbeno sodišče šteje, da se tožena stranka pritožuje zoper II. točko izreka sodbe, s katero se tožnici prizna pravica do invalidske pokojnine od 23. 9. 2014 v smeri, da je potrebno v izreku navesti tudi kategorijo invalidnosti in vzrok invalidnosti.

5. Pritožba je utemeljena.

6. Pritožbeno sodišče je opravilo preizkus izpodbijanega dela sodbe v obsegu pritožbenih navedb in v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami). Po opravljenem preizkusu pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvostopenjsko sodišče sicer popolnoma in pravilno ugotovilo dejansko stanje, na tako ugotovljeno dejansko stanje pa ni v celoti pravilno uporabilo materialnega prava, saj v zadevi ni odločilo o kategoriji invalidnosti in vzroku za nastalo invalidnost. 7. Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2, Ur. l. RS, št. 96/2012 s spremembami) v 63. členu določa definicijo invalidnosti in pri tem v drugem odstavku 63. člena razvršča invalidnost v tri kategorije. V 65. členu določa vzroke za nastanek invalidnosti in pri tem kot vzroke opredeljuje poškodbo pri delu, poklicno bolezen, bolezen in poškodbo zunaj dela. V členih od 66 do 68 navaja, v katerih primerih gre za poškodbo pri delu, za poškodbo nastalo v zvezi z uveljavljanjem zdravstvenega varstva in za poklicno bolezen.

8. Tožena stranka po mnenju pritožbenega sodišča upravičeno opozarja, da je kategorija invalidnosti in vzrok invalidnosti dvoje pravnih dejstev, ki jih je potrebno upoštevati pri odločitvi o samih pravicah iz invalidskega zavarovanja, saj so pomembne že zaradi uveljavljanja pravic iz tega zavarovanja (glede same višine in odmere pravice).

9. V skladu s prvim odstavkom 58. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004 in nasl.) so socialni spori, spori o pravicah, obveznostih in pravnih koristih fizičnih, pravnih in drugih oseb, če so lahko nosilci pravic in obveznosti iz sistema socialne varnosti, in za katere so v skladu z zakonom pristojna socialna sodišča. 10. Razvrstitev v posamezno kategorijo invalidnosti ni pravica iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, vendar je pomembno dejstvo, na podlagi katerega se določene pravice zavarovancu priznajo ali ne priznajo. Po mnenju pritožbenega sodišča obstoja, v takšnih primerih, ko se sama pravica prizna ali ne prizna, pravna korist in pravni interes za to, da se ugotovi tudi določeno pravno dejstvo. Po mnenju pritožbenega sodišča gre pri ugotovitvi kategorije invalidnosti za ugotovitev posameznega materialno-pravnega upravičenja. Invalidnost je pogoj za pridobitev določenih zakonskih pravic, ne le s področja invalidskega zavarovanja, temveč tudi pravic na drugih področjih. O navedenem vprašanju se je izreklo Vrhovno sodišče RS v zadevi VIII Ips 207/2008 z dne 5. 12. 2011. Po mnenju pritožbenega sodišča enako velja tudi za vzrok invalidnosti, saj je ta pomemben za odmero same dajatve.

11. Iz navedenih razlogov je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje v II. točki izreka spremenilo, kakor izhaja iz izreka te sodbe. Odločitev je sprejeta na podlagi 5. alineje 358. člena ZPP.