Jedro

Odločba o odobreni brezplačni pravni pomoči, četudi se nanaša izrecno le na vložitev revizije, ne more nadomestiti pooblastila oziroma sklenitve posebnega pooblastilnega razmerja za vložitev revizije.

Odvetnica je za tožečo stranko, ki je pred tem ni zastopala, vložila revizijo, kateri ni priložila pooblastila za zastopanje tožeče stranke, ampak le odločbo o brezplačni pravni pomoči, iz katere izhaja, da je bila tožeči stranki brezplačna pravna pomoč odobrena za vložitev izrednega pravnega sredstva in za oprostitev plačila stroškov postopka. Zato je revizija pravilno zavržena.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka krije sama svoje stroške zastopanja v pritožbenem postopku.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z navedenim sklepom zavrglo revizijo tožeče stranke in tudi predlog za oprostitev plačila sodne takse za revizijo.

2. Zoper sklep se pritožuje tožeča stranka. Navaja, da je sodišče prve stopnje napačno zavrglo revizijo, ki jo je v njenem imenu vložila odvetnica, ki je reviziji priložila odločbo opr. št. BPP 51/2016 z dne 10. 6. 2016, iz katere izhaja, da je bila tožeči stranki odobrena brezplačna pravna pomoč za vložitev izrednega pravnega sredstva. Posebno novo pooblastilo zraven res ni bilo priloženo, ga pa prilaga k pritožbi. Poudarja, da je 98. člen ZPP jasen. V zvezi z judikati, na katere se sklicuje sodišče (II Ips 649/2009, II Ips 747/2009, VIII Ips 164/2010, U-I-277/09), pa navaja, da iz njih izhaja, da bi morala biti odvetnica najprej pozvana na predložitev novega pooblastila za vložitev revizije, in šele ko se na poziv ne bi odzvala, bi sodišče revizijo lahko zavrglo. Ker je sodišče ni pozivalo na predložitev novega in posebnega pooblastila, naj bi kršilo 14. točko drugega odstavka 339. člena ZPP in revizijo preuranjeno zavrglo. Sploh pa meni, da je bilo z obstojem odločbe o brezplačni pravni pomoči zadoščeno formalni zahtevi ZPP po obstoju pooblastila za vložitev revizije - kljub siceršnji neusklajeni sodni praksi glede te problematike. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in naloži sodišču prve stopnje, da predloži revizijo v odločanje revizijskemu sodišču. 3. Pritožba ni utemeljena.

4. Na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl.) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep preizkusilo v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov in po uradni dolžnosti pazilo na absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ter na pravilno uporabo materialnega prava.

5. Sodišče prve stopnje je pri pravilni odločitvi o zavrženju revizije tožeče stranke zoper sodbo Pdp 1094/2015 (v zvezi s sodbo Pd 381/2009) izhajalo iz ugotovitev, da je odvetnica A.A. dne 8. 7. 2016 za tožečo stranko, ki je pred tem ni zastopala, vložila revizijo, kateri ni priložila pooblastila za zastopanje tožeče stranke, ampak le odločbo opr. št. BPP 51/2006 z dne 10. 6. 2016, iz katere izhaja, da je bila tožeči stranki brezplačna pravna pomoč odobrena za vložitev izrednega pravnega sredstva in za oprostitev plačila stroškov postopka, razen sodne takse, kar je predmet posebnega postopka.

6. S tem, ko pritožba uveljavlja preuranjeno zavrženje tožbe (in se pri tem sklicuje na kršitev 98. člena ZPP) ne more biti podana absolutno bistvena kršitev pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, saj se ta kršitev nanaša na pomanjkljivosti sodne odločbe, ki onemogočajo njen preizkus, bodisi zaradi nejasnega izreka ali pomanjkljive obrazložitve, česar pa pritožba ne uveljavlja.

7. Po 98. členu ZPP mora pooblaščenec predložiti pooblastilo pri prvem pravdnem dejanju, ki ga za stranko opravi (prvi odstavek). Sodišče lahko dovoli, da opravlja pravdna dejanja za stranko začasno oseba, ki ni predložila pooblastila, vendar pa ji hkrati naloži, da v določenem roku predloži pooblastilo ali izkaže odobritev stranke za opravljena pravdna dejanja (drugi odstavek). Dokler ne poteče rok za predložitev pooblastila, odloži sodišče izdajo odločbe; če pa preteče ta rok brez uspeha, nadaljuje postopek, ne da bi upoštevalo dejanja, ki jih je opravila oseba brez pooblastila (tretji odstavek). Če pooblaščenec v roku, ki ga je določilo sodišče, ne predloži pooblastila za vložitev tožbe ali pravnega sredstva, sodišče tožbo oziroma pravno sredstvo zavrže (četrti odstavek). Ne glede na določbe prejšnjih odstavkov sodišče ne dovoli odvetniku, da začasno opravlja pravdna dejanja za stranko, če vlogi ni predložil pooblastila, ampak pravno sredstvo zavrže (peti odstavek).

8. Povzeti peti odstavek 98. člena je predmet ZPP šele od uveljavitve novele ZPP-D (Ur. l. RS, št. 45/2008), bil pa je tudi predmet sprememb oziroma razveljavitev s strani Ustavnega sodišča RS. Npr. po odločbi U-I-74/14-9 z dne 17. 6. 2015 se to določilo razveljavi, če se nanaša na postopek s pravnim sredstvom pritožbe. Od takrat dalje je torej docela jasno predpisano, kako ravnati, če vloženemu izrednemu pravnemu sredstvu, npr. reviziji, ni priloženo tudi pooblastilo.

9. Odločbe vrhovnega in ustavnega sodišča, na katere opozarja pritožba in na katere se je sklicevalo že sodišče prve stopnje (VIII Ips 164/2010, II Ips 649/2009, II Ips 747/2009, U-I-277/2009), se torej nanašajo na čas pred uveljavitvijo tega določila, ko bi eventualno lahko govorili o neusklajeni sodni praksi v zvezi s presojo pooblastilnih razmerij pri vlaganju rednih pravnih sredstev.

10. Vseeno pa pritožba neutemeljeno navaja, da ti primeri judikati potrjujejo njeno stališče, da bi bilo zavrženje revizije dopustno šele po tem, ko bi sodišče odvetnico v skladu z drugim odstavkom 98. člena ZPP pozvalo na predložitev pooblastila, pa se na poziv ne bi odzvala. Sodišče prve stopnje se je torej na navedene primere utemeljeno sklicevalo v podkrepitev svojega pravilnega stališča, da se revizija zavrže kot nedovoljena (drugi odstavek 374. člena ZPP) brez uporabe drugega odstavka 98. člena ZPP.

11. Pri tem je sodišče prve stopnje tudi pravilno poudarilo, da odobrena brezplačna pravna pomoč za vložitev revizije ni relevantna okoliščina, ki bi narekovala uporabo drugega odstavka 98. člena ZPP. Prav tako odločba o odobreni brezplačni pravni pomoči, četudi se nanaša izrecno le na vložitev revizije, ne more nadomestiti pooblastila oziroma sklenitve posebnega pooblastilnega razmerja za vložitev revizije.

12. V zvezi s tem je relevanten drugi odstavek 95. člena ZPP, po katerem mora odvetnik za vložitev izrednih pravnih sredstev predložiti novo pooblastilo. Določilo kaže na pomembnost posebnega pooblastila za vložitev revizije, torej ne le v primeru že obstoječega pooblastilnega razmerja, ki ga je treba za vložitev revizije obnoviti, ampak tudi za primere, ko je vložitev revizije prvo procesno dejanje, ki ga odvetnik opravi za revidenta.

13. Sodišče prve stopnje je torej pravilno zaključilo, da poziv na predložitev novega pooblastila za vložitev revizije ne pride v poštev, četudi se je poleg ostalih pravilnih razlogovanj napačno sklicevalo na 383. v zvezi s 336. členom ZPP, po katerem se v postopku z revizijo ne uporabljajo določbe 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev. Člen 108 ZPP se namreč ne nanaša na pooblastila, ampak na ostale priloge ter predvsem na predpisane sestavine samih vlog.

14. Ker niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je pritožbo tožeče stranke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (365. člen ZPP).

15. Tožeča stranka je v pritožbi priglasila stroške zastopanja in sodne takse, s tem da je skupaj s pritožbo vložila tudi prošnjo za oprostitev plačila sodne takse, kateri je sodišče s sklepom z dne 7. 9. 2016 ugodilo. Zaradi neuspeha s pritožbo pa krije sama ostale stroške pritožbenega postopka (154., 165. člen ZPP).