Jedro

Sodno varstvo zoper kršitve človekovih pravic v predkazenskem postopku je tožniku zagotovljeno v kazenskem postopku že ob odločitvi v sodnem preizkusu obtožnice in izčrpano z izčrpanjem pravnih sredstev zoper kazensko sodbo.

Izrek

Tožba se zavrže.

Obrazložitev

Tožeča stranka v tožbi navaja, da so delavci Ministrstva za notranje zadeve, Policijska uprava A., dne 16. 5. 2007 in dne 17. 5. 2007, na podlagi odredbe dežurne preiskovalne sodnice Okrožnega sodišča v A. z dne 15. 5. 2007, opr. št. ..., v poslovnih prostorih A.A.A. d.o.o. (v nadaljevanju: prvotožeča stranka) opravili hišno preiskavo. Ob tem so delavci policije zasegli večje število predmetov, zlasti računalniške opreme (vključno s strežnikom) ter mobilnih telefonov v lasti prvotožeče stranke, kot je to vse razvidno iz priloženih zapisnikov o preiskavi ter potrdila o zasegu predmetov, oba z dne 16. 5. 2007. Zaseženo računalniško opremo nujno potrebuje za svoje delo in poslovanje, ki je v celoti elektronsko urejeno. Onemogočeno je praktično celotno poslovanje družbe, s težkimi posledicami tudi na področju javnopravnih obveznosti ter finančnega poslovanja. Še hujše in že podane posledice so na področju likvidnosti družbe A.A.A. d.o.o., saj zaradi nezmožnosti fakturiranja oziroma prodaje blaga dnevni izpad prihodka znaša približno 36.000,00 EUR, zaradi česar je družba postala nelikvidna. V dokaz tožeča stranka prilaga pregled prometa na bančnem računu družbe za čas od 3. 5. do 15. 5. 2007, pregled prometa na bančnem računu družbe za čas od 16. 5. do 31. 5. 2007, pregled prometa na bančnem računu družbe za čas od 31. 5. do 6. 6. 2007 in pogodbo za klasični limit na poslovnem računu z dne 30. 5. 2007. Navaja, da so policisti oziroma kriminalisti, ki so izvajali predmetno preiskavo, že med njo obljubljali, da bo zasežena oprema nemudoma pregledana, nato pa vrnjena prvotožeči stranki. Do tega, vse do danes še ni prišlo, saj zasežena oprema po skoraj mesecu dni ni še niti odprta iz škatel, v katere je bila zapečatena s strani kriminalistov. Ves čas od zasega predmetov dalje je prvotožeča stranka oziroma njen pooblaščenec posredoval pri kriminalistih, da se oprema nemudoma pregleda in se ji zaradi nastajajoče škode čim prej vrne, v zvezi s tem pa so ga kriminalisti napotili na Okrožno državno tožilstvo oziroma državno tožilko, ki vodi oziroma usmerja predkazenski postopek. Pooblaščenec s tožilko ni uspel navezati neposrednega kontakta, zato je nanjo naslovil dopis, s katerim je zaprosil za vrnitev vsaj, za poslovanje najnujnejše opreme, oziroma za njen takojšen vpogled in vrnitev ali vsaj dopustitev, da prvotožeča stranka pod kontrolo policije presname v opremi shranjene podatke. S strani tožilke ni prejela nikakršnega odgovora, dne 11. 6. 2007 pa je prejela dopis Vrhovnega državnega tožilstva, v katerem se povzeto po poročilu tožilke navaja, da zasežene predmete tožilka zaradi izvedbe predkazenskega postopka še potrebuje in jih za enkrat ni mogoče vrniti. Tožeča stranka meni, da je takšno ravnanje potrebno opredeliti kot nedopusten poseg v človekove pravice in temeljne svoboščine tožeče stranke, saj jim ni zagotovljeno drugo sodno varstvo. V Zakonu o kazenskem postopku namreč ni najti določb, ki bi policiji ali tožilstvu nalagala vrnitev zaseženih predmetov, ki jih lastnik neogibno potrebuje. To pa ne pomeni in ne sme pomeniti, da ima tožilstvo povsem diskrecijsko pravico zasežene stvari vrniti ali ne, ne glede na to, ali so za to izpolnjeni pogoji ali ne, kljub temu, da Zakon o kazenskem postopku za primer tovrstne pasivnosti ne omogoča pravnih sredstev. Poudarja, da bo nadaljnje zadrževanje računalniške opreme družbe pripeljalo najprej do njenega finančnega propada, nato pa tudi do dokončnega propada. Na ta način pa bo poseženo tudi v ustavne pravice delavcev družbe A.A.A. d.o.o., ki bodo izgubili zaposlitev in delo ter s tem pripadajoče prihodke in socialno varnost, kar predstavlja poseg vsaj v svobodo dela iz 49. člena Ustave ter pravico do socialne varnosti iz 50. člena Ustave, kot tudi same družbe A.A.A. d.o.o. zaradi kršitve pravice do svobodne gospodarske pobude iz 74. člena Ustave. Ob tem poudarja, da ne uveljavlja vrnitve predmetov, pač pa zgolj možnost, da presname baze podatkov, ki se nahajajo na računalnikih oziroma strežnikih, navedenih pod zaporedno številko 1, 2 in 3 zapisnika o preiskavi oziroma potrdila o zasegu predmetov, katere tožeča stranka nujno potrebuje za svoje poslovanje. Meni, da s tem, da bo prvotožeča stranka pridobila podatke, interesi preiskave oziroma predkazenskega postopka ne bi bili v ničemer prizadeti. Predlaga, da sodišče v skladu z določili 1. odstavka 4. člena, 3. in 4. alinee 2. odstavka 33. člena ter 66. člena Zakona o upravnem sporu izda naslednjo sodbo: Tožena stranka je dolžna prvotožeči stranki takoj omogočiti, da prvotožeča stranka bodisi sama bodisi preko delavcev policije na ustrezen nosilec za svoje potrebe presname podatke, ki so shranjeni na računalniški opremi, navedeni pod zap. št. 1, 2 in 3 zapisnika o preiskavi oziroma potrdila o zasegu predmetov Policijske uprave A. z dne 16. 5. 2007, št. ..., to je na osebnem računalniku črne barve, osebnem računalniku modre barve ter računalniku - strežniku črne barve in zunanjem trdem disku znamke Western digital Mybook. Dolžna je tudi povrniti stroške postopka.

Tožbo je bilo potrebno zavreči iz naslednjih razlogov: Tožeča stranka vlaga tožbo na podlagi 1. odstavka 4. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1; Uradni list RS, št. 105/06), ki povzema določbo 2. odstavka 157. člena Ustave Republike Slovenije zaradi kršitve ustavne pravice tožeče stranke. Na podlagi 1. odstavka 4. člena ZUS-1 sodišče odloča v upravnem sporu tudi o zakonitosti posamičnih aktov in dejanj, s katerimi organi posegajo v človekove pravice in temeljne svoboščine posameznika, če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo.

V obravnavanem primeru tožeča stranka zahteva sodno varstvo zaradi zatrjevanega posega v njene ustavne pravice po 49. členu (svoboda dela), po 50. členu (pravica od socialne varnosti) in 74. členu (podjetništvo) Ustave RS, do katerih naj bi prišlo zaradi zasega predmetov v lasti prvotožeče stranke, na podlagi odredbe preiskovalne sodnice Okrožnega sodišča v A. z dne 15. 5. 2007, opr. št. .... Navedeno odredbo je preiskovalna sodnica izdala na podlagi določb 1. odstavka 215. člena v zvezi s 1. odstavkom 214. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) in je predstavljala podlago za dejanja tožene stranke v predkazenskem postopku. Sodno varstvo zoper kršitve človekovih pravic v predkazenskem postopku pa je tožeči stranki zagotovljeno v kazenskem postopku že ob odločitvi o sodnem preizkusu obtožnice in izčrpano z izčrpanjem pravnih sredstev zoper kazensko sodbo, kar pomeni, da je tožeči stranki zagotovljeno sodno varstvo v kazenskem postopku in ne v upravnem sporu. Glede na navedeno v obravnavanem primeru ne gre za upravni spor iz 1. odstavka 4. člena ZUS-1. Poleg tega pa, glede na določbo 3. člena ZUS-1, upravni akti niso tiste odločitve, ki jih nosilci zakonodajne in sodne veje oblasti sprejemajo za izvrševanje svojih ustavnih pristojnosti. Zahtevek za presnemavanje podatkov izvira iz (pred)kazenskega postopka v katerem je organ za notranje zadeve z avtoriteto, ki mu jo dajejo določbe ZKP, odvzel predmete tožeče stranke. Zato o takšnem zahtevku tožeče stranke ni pristojno odločati Upravno sodišče, ampak odloča o takšni zahtevi lahko le organ, ki vodi kazenski ali predkazenski postopek.

Na drugačno odločitev sodišča tudi ne morejo vplivati tožbeni ugovori, da bo nadaljnje zadrževanje računalniške opreme pomenilo dokončen propad prvotožeče stranke. Zahtevo za povrnitev škode bo tožeča stranka lahko uveljavljala v pravdnem postopku pred sodiščem splošne pristojnosti.

Glede na navedeno je sodišče na podlagi 4. točke 1. odstavka 36. člena ZUS-1 tožbo tožnika zavrglo.