Jedro

Navedbi o plačilnih pogojih in plačilih sta novi dejstvi, za kateri tožena stranka ni izkazala, da ju brez svoje krivde ni mogla navesti do konca glavne obravnave. Preplačilo v višini 100.000,00 SIT je tožena stranka v postopku sicer že zatrjevala, vendar je s tem navedla in dokazala le, da je glavnico po obeh vtoževanih računih plačala, ne pa tudi, da jo je plačala pravočasno.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo vzdržalo v veljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. VIII Ig ... z dne ..., v 1. tč. izreka za zakonske zamudne obresti od zneska 362.536,00 SIT od dne 21.09.1994 do 23.11.1994 in zakonske zamudne obresti od zneska 33.536,00 SIT od 23.11.1994 do 02.12.1994 ter v 3. tč. izreka za izvršilne stroške v znesku 10.000,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 11.11.1994 do plačila, v ostalem delu pa je razveljavilo sklep o izvršbi in višji tožbeni zahtevek zavrnilo. Pri tem je sklenilo, da vsaka stranka nosi svoje stroške pravde. Tožena stranka je pravočasno vložila pritožbo, pri čemer ni navedla, v katerem delu izpodbija sodbo (2. tč. 350. člena ZPP/77), niti ni navedla pritožbenih razlogov (3. tč. 350. člena ZPP/77). Sodišče druge stopnje je tako štelo (1. odst. 365. člena ZPP/77), da tožena stranka izpodbija ugodilni del (prvi odstavek 1. tč. izreka) in stroškovni del (2. tč. izreka) sodbe; iz pritožbe pa smiselno izhaja, da uveljavlja pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (2. tč. 1. odst. 353. člena ZPP/77). Pritožba je bila vročena tožeči stranki, ki pa nanjo ni odgovorila. Sodišče druge stopnje je nadaljevalo postopek po določbah ZPP/77 (1. odst. 498. člena ZPP/99). Pritožba ni utemeljena. Pritožbeni navedbi, da je tožeča stranka v celoti prevzela plačilne pogoje investitorja, ki so navedeni v pogodbi št. 15/94-POD in v pogodbi št. 10/94, ki sta sestavna dela naročilnice št. 35/94 z dne 10.08.1994, ter da so bila vsa plačila izvršena naslednji dan, ko jih je izvršil L Nova Gorica, nista upoštevni. Iz podatkov v spisu (list. št. 17 in 19) izhaja, da je tožena stranka ugovarjala, da je tožeči stranki v celoti plačala vtoževane terjatve oz. da ima pri njej še za 33.461,00 SIT preplačila. Ugovarjala je tudi, da so stroški kilometrine in cestnine upoštevani v visoki urni postavki ter da je material, ki ga je plačala tožena stranka, odbitna postavka. Navedbi o plačilnih pogojih in plačilih sta tako novi dejstvi. Ker pa se v gospodarskih sporih v pritožbi lahko navajajo le tista nova dejstva, za katera pritožnik izkaže za verjetno, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti do konca glavne obravnave (1. odst. 496.a člena ZPP/77), tožena stranka pa tega niti ni zatrjevala, sta navedbi kot pritožbeni novoti neupoštevni. Tožena stranka je nadalje navedla, da je tožeča stranka imela na računu 100.000,00 SIT preplačila od dne 15.07.1994 do izdaje računa dne 09.09.1994; ker je bil račun izdan po 5. v mesecu se šteje, da je bil izdan dne 05.10.1994. Prav tako je navedla, da se razlika plača po prevzemu objekta oz. v 15 dneh po plačilu investitorja nosilcu del. Vse navedeno naj bi izhajalo iz naročilnice, pogodbe št. 15/94-POD in pogodbe št. 10/94, zapisnika z dne 31.08.1994 in zapisnika z dne 19.11.1994. Preplačilo v višini 100.000,00 SIT je tožena stranka v postopku sicer že navajala (list. št. 17), vendar je s tem zatrjevala in dokazala le, da je glavnico po obeh vtoževanih računih (prilogi A1 in A2) plačala, ne pa tudi, da jo je plačala pravočasno. Tako tudi ta pritožbena navedba predstavlja (nedovoljeno) pritožbeno novoto po 1. odst. 496.a člena ZPP/77. Pritožbena navedba, da ima tožeča stranka s strani tožene stranke preplačilo v višini 3.461,00 SIT (glede na list. št. 17 verjetno 33.461,00 SIT) in da zato tožena stranka ni dolžna plačati izvršilnih stroškov v znesku 10.000,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 11.11.1994 dalje, pa je neutemeljena. Iz navedbe smiselno izhaja, da naj bi tožena stranka ne bila dolžna plačati izvršilnih stroškov, ker se le-ti lahko pobotajo s preplačilom oz. terjatvijo tožene stranke do tožeče stranke v višini 33.461,00 SIT. Takšen pobot pa ni možen; izvršilni stroški, tj. terjatev tožeče stranke, namreč še ni (ker izpodbijana sodba še ni postala pravnomočna in izvršljiva) zapadla (prim. 336. člen ZOR). Sodišče druge stopnje ob preizkusu sodbe tudi ni ugotovilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka niti nepravilne uporabe materialnega prava, na kar pazi po uradni dolžnosti (2. odst. 365. člena ZPP/77); zato je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo (368. člen ZPP/77). Izrek o pritožbenih stroških je odpadel, ker jih tožena stranka ni priglasila.