Jedro

V nasprotju z načelom poštenega sojenja bi bilo, da bi toženca bremenili stroški, ki mu jih je tožeča stranka povzročila z vložitvijo neutemeljenega zahtevka.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep o stroških (vsebovan v II. točki izreka sodbe) potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek zaradi odvzema premoženja nezakonitega izvora. Z izpodbijanim sklepom je zato tožeči stranki naložilo, da mora tožencu v 15 dneh povrniti 8.194,17 EUR pravdnih stroškov.

2. Zoper tak sklep se iz vseh zakonskih pritožbenih razlogov pravočasno pritožuje tožeča stranka1. Sklicuje se na 1. odstavek 158. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Umik ni bil posledica izpolnitve zahtevka, ampak posega Ustavnega sodišča RS v Zakon o odvzemu premoženja nezakonitega izvora (ZOPNI), kar je situacija, ki je ZPP ne ureja. Tožeči stranki se zato zdi stroškovna posledica v nasprotju z načelom poštenega sojenja. Meni še, da je sodišče prve stopnje priglašene stroške priznalo nekritično. Peta in osma pripravljalna vloga tožene stranke nista bili obrazloženi pripravljalni vlogi. Sodišče ne bi smelo priznati stroškov prihoda toženca ni štiri naroke, ki sploh niso bili priglašeni. Poleg tega sodišče ni upoštevalo 6. in 9. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (v nadaljevanju Pravilnik).

3. Tožena stranka na vročeno pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tožeča stranka je res umaknila tožbo, a tožena stranka, kot jasno izhaja iz obrazložitve sodbe (11. točka), z umikom ni soglašala, zato je sodišče prve stopnje odločalo meritorno in tožbeni zahtevek zavrnilo. O stroških postopka je tako pravilno odločalo po kriteriju iz 1. odstavka 154. člena ZPP, ne po tistem iz 1. odstavka 158. člena ZPP, za kar se napačno zavzema pritožnica. V nasprotju z načelom poštenega sojenja bi bilo, da bi toženca bremenili stroški, ki mu jih je tožeča stranka povzročila z vložitvijo neutemeljenega zahtevka.

6. Pravilna je tudi odmera stroškov v izpodbijanem sklepu. Sodišče prve stopnje ni priznalo nobenih stroškov, ki ne bi bili priglašeni. Kot kaže, je pritožnica spregledala drugo stran stroškovnika tožene stranke (list. št. 479 v spisu), čeprav je sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijanega sklepa na to okoliščino izrecno opozorilo.

7. Obe vlogi, ki se pritožnici ne zdita obrazloženi pripravljalni vlogi v smislu 3. točke Tarifne številke 19 Odvetniške tarife (OT), je sodišče prve stopnje pravilno ocenilo. V peti pripravljalni vlogi je tožena stranka obrazloženo predlagala prekinitev postopka zaradi (v primerljivi zadevi vložene) zahteve za oceno ustavnosti ZOPNI, v osmi pa se je opredelila do umika tožbe, obrazložila, zakaj z njim ne soglaša, in se izrekla glede izvedenskega mnenja ter nadaljevanja postopka. Čeprav vlogi nista obsežni, nikakor ni mogoče trditi, da nista obrazloženi oziroma da gre le za dokazni predlog ali drugo vlogo v smislu 4. točke Tarifne številke 19 OT.

8. Pravilna pa je tudi odločitev sodišča prve stopnje o potnih stroških (kilometrini) toženca za prihod na štiri naroke. V skladu s 5. členom Pravilnika potni stroški obsegajo stroške za prevoz z javnimi prevoznimi sredstvi oziroma stroške za prevožene kilometre z lastnim prevoznim sredstvom. V skladu s 6. členom Pravilnika se povrnejo potni stroški za potovanje po najkrajši poti in z najcenejšim prevoznim sredstvom. Pritožnica niti ne konkretizira, katero prevozno sredstvo bi bilo za potovanje iz P. do L. cenejše od avtomobila. Kljub temu je višje sodišče preverilo cene prevozov z javnimi prevoznimi sredstvi in ugotovilo, da bi bili stroški javnega prevoza v tem primeru višji od stroškov kilometrine.2 Pokaže torej se, da je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo 5. in 9. člen Pravilnika.

90. V pritožbi uveljavljani razlogi torej niso utemeljeni. Ker tudi niso podani razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo v skladu z 2. točko 365. člena ZPP zavrnilo in sklep o stroških potrdilo. Odločitev o zavrnitvi pritožbe vsebuje tudi odločitev, da pritožnica sama krije stroške pritožbenega postopka.

1 V pritožbi povsem napačno povzema vsebino izpodbijanega sklepa. 2 Cene enosmerne vozovnice na relaciji P. - L. se gibljejo med 15 EUR in 132 EUR, povprečje je torej 73 EUR. Cenejše so v manj ugodnih terminih, neprimernih za prihod na razpisane naroke.