Jedro

Odmera nagrade odvetniku mora biti v skladu z odločbo o dodelitvi brezplačne pravne pomoči, kjer je točno navedeno, za katero pravno storitev je odvetnik postavljen. Tožena stranka je upoštevala tar. št. 3502, ki se nanaša na posamezno opravilo. Če bi bil tožnik pooblaščen za zastopanje za celoten postopek v zadevi, upravičenec za vložitev pritožbe ne bi potreboval nove odločbe o brezplačni pravni pomoči.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijanim sklepom odmerila tožniku za izvajanje brezplačne pravne pomoči nagrado in stroške zastopanja v višini 64,51 EUR. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa navaja, da je bil tožnik z odločbo Okrožnega sodišča v Krškem opr. št. Bpp 351/2010 z dne 12. 5. 2010 določen upravičencu za sestavo in vložitev pritožbe v pravdni zadevi Okrajnega sodišča v Krškem opr. št. P 25/2008. Tožnik je pravočasno priglasil stroške za dejanja brezplačne pravne pomoči, in sicer v znesku 89,60 EUR, to je nagrada po tar. št. 3210 Zakona o odvetniški tarifi (Uradni list RS št. 67/2008), 20,00 EUR za pavšalni znesek po tar. št. 6002 in 20% DDV. Tožena stranka je ugotovila, da je predlog za odmero nagrade delno utemeljen. Tožniku je v skladu s tar. št. 3502 priznala v predmetni pravdni zadevi nagrado za postopek v višini 44,80 EUR in ne priglašenih 89,60 EUR. V skladu s tar. št. 6002 je priznala tožniku še 8,96 EUR in ne priglašenih 20,00 EUR tako, da mu je skupaj priznala 53,76 EUR, od tega zneska pa še 20% DDV v višini 10,75 EUR.

Tožnik v tožbi navaja, da je tožena stranka napačno uporabila Zakon o odvetniški tarifi in mu odmerila bistveno premajhno nagrado. Prav tako iz izreka sklepa ni razvidno, da bi višje stroške, ki so bili sicer priglašeni, kakorkoli zavrnila. Odločba o brezplačni pravni pomoči je bila izdana za sestavo in vložitev pritožbe v zadevi P 25/2008 Okrajnega sodišča v Krškem, pri čemer je bil tožnik za zastopanje upravičenca pooblaščen za celoten postopek v tej zadevi, v kar bi se tožena stranka lahko prepričala, če bi vpogledala v spis opr. št. P 25/2008 Okrajnega sodišča v Krškem. To, da je tožnik upravičenca zastopal v postopku na prvi stopnji, bi moralo biti toženi stranki znano, saj mu je za to zastopanje izdala odločbo št. Bpp 419/2009 z dne 17. 6. 2009. Torej ne gre za posamezno opravilo po tar. št. 3502, kot je tožena stranka napačno tožniku priznala stroške zastopanja. Nadalje tožnik navaja, da zavrnilni del izpodbijanega sklepa ni obrazložen. Odločitev tožene stranke je torej napačna, saj je tožnik upravičenca zastopal v celotnem postopku in ni dobil le pooblastila za vložitev pritožbe, tako da ne pride v poštev tar. št. 3502, ampak tar. št. 3210, saj ni potrebno v primeru, če stranko zastopa v celotnem postopku za pritožbo priložiti novega pooblastila, saj velja pooblastilo za celotno zastopanje. Tožnik predlaga, naj sodišče izpodbijani sklep odpravi ter pošlje zadevo toženi stranki v ponovno odločanje, zahteva pa tudi povrnitev stroškov postopka v petnajstih dneh, od poteka paricijskega roka, tudi z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Tožena stranka je poslala upravne spise, na tožbo pa ni odgovorila.

Tožba ni utemeljena.

Sodišče glede na tožbene navedbe ugotavlja, da je v navedeni zadevi sporno, ali se tožniku za vložitev pritožbe, za kar je bil določen upravičencu z odločbo o dodelitvi brezplačne pravne pomoči, odmerijo stroški po tar. št. 3210, kot je predlagal tožnik, ali pa se mu odmerijo stroški po tar. št. 3502, kot mu je odmerila tožena stranka. Tar. št. 3502 se sicer uporablja takrat, kadar je odvetnik pooblaščen za posamezno opravilo in nima pooblastila za zastopanje stranke na narokih. Tar. št. 3210, kot jo je priglasil tožnik, pa se nanaša za nagrado za postopek, kadar gre za postopek z rednimi pravnimi sredstvi. Iz upravnega spisa je razvidno, da je bil tožnik z odločbo tožene stranke opr. št. Bpp 351/2010-6 z dne 12. 5. 2010 postavljen upravičencu da mu nudi brezplačno pravno pomoč in sicer zgolj za sestavo in vložitev pritožbe v pravdni zadevi Okrajnega sodišča v Krškem opr. št. P 25/2009. Z odločbo tožnik upravičencu ni bil postavljen za celoten postopek z rednimi pravnimi sredstvi, kar je širši pojem kot zgolj sestava pritožbe. Po mnenju sodišča mora biti odmera nagrade v skladu z odločbo o dodelitvi brezplačne pravne pomoči, kjer je navedeno, za katero pravno storitev je odvetnik postavljen. Nagrada mora torej ustrezati opravljeni storitvi, kot je navedena v odločbi. Zaradi tega tožena stranka ni mogla drugače odločiti, kot je odločila, ko je upoštevala tar. št. 3502, ki se nanaša na posamezno opravilo. Če bi bil tožnik za zastopanje upravičenca pooblaščen za celoten postopek v tej zadevi, upravičenec za vložitev pritožbe ne bi potreboval nove odločbe o brezplačni pravni pomoči. Pač pa sodišče pritrjuje tožniku v tistem delu, ko meni, da v kolikor tožena stranka prizna le del priglašenih stroškov, bi morala v izreku sklepa zahtevek v določenem delu zavrniti, kar smiselno izhaja iz določila 1. odstavka 213. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo in nadaljnji, ZUP), ki določa, da se v izreku odloči o predmetu postopka in o vseh zahtevkih strank. Vendar pa to ni taka kršitev, da bi moralo sodišče zaradi nje sklep odpraviti.

Sodišče je odločilo na podlagi 1. odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS št. 105/06 in nadaljnji, dalje ZUS-1).

Ker je sodišče tožbo zavrnilo, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, skladno s 4. odstavkom 25. člena ZUS-1, zato sodišče ni ugodilo zahtevi za povrnitev stroškov postopka.