6. 11. 2003

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Združenja lastnikov razlaščenega premoženja Slovenije, ki ga zastopa v.d. predsednika Inka Stritar iz Ljubljane, na seji dne 6. novembra 2003

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti petega odstavka 3. člena Zakona o izdaji obveznic za plačilo odškodnine za zaplenjeno premoženje zaradi razveljavitve kazni zaplembe premoženja (Uradni list RS, št. 49/99) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Pobudnik vlaga pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti petega odstavka 3. člena Zakona o izdaji obveznic za plačilo odškodnine za zaplenjeno premoženje zaradi razveljavitve kazni zaplembe premoženja (v nadaljevanju ZIOOZP), s katerim naj bi bile kršene pravice do zasebne lastnine (33. člen Ustave), pravica do povračila škode (26. člen Ustave) in pravica do rehabilitacije in odškodnine (30. člen Ustave). Prav tako naj bi bil kršen tudi 1. člen Protokola št. 1 Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS, št. 33/94, MP, št. 7/94 - EKČP).

2.Izpodbijana določba ZIOOZP naj bi vnesla nejasnost glede roka, od kdaj naj se obračunavajo obresti, in tako onemogočila njihovo izplačevanje. Zaradi te nejasnosti naj bi Slovenska odškodninska družba (v nadaljevanju SOD), ki opravlja naloge v zvezi z izdajo in izplačevanjem obveznic ter obračunavanjem obresti, zavračala izplačilo obresti in to kljub temu, da je Ustavno sodišče v obrazložitvi odločbe št. U-I-156/99 z dne 15. 11. 2001 (Uradni list RS, št. 101/01 in OdlUS X, 190) navedlo, da upravičencem pripadajo obresti za ves čas od pravnomočno razveljavljene kazni zaplembe premoženja do izdaje obveznic. Poleg tega pobudnik SOD očita, da postopa neenotno pri izplačevanju obresti. Tako naj bi SOD izvajal pravnomočne sklepe sodišča, s katerimi je izrecno naloženo plačilo obresti od razveljavitve kazni, v primerih, v katerih se sklep sodišča glede obresti glasi na 3. člen ZIOOZP, pa SOD izplačuje obresti od datuma določitve višine odškodnine. S tem naj bi prihajalo do nejasnosti in neenakosti med upravičenci, kar naj bi pomenilo kršitev 14. člena Ustave. Pobudnik svoj pravni interes utemeljuje s tem, da mu ga je Ustavno sodišče vselej, ko je vlagal pobude, priznalo.

B.

3.V skladu z drugim odstavkom 162. člena Ustave lahko vsakdo da pobudo za začetek postopka pred Ustavnim sodiščem, če izkaže svoj pravni interes. Drugi odstavek 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju ZUstS) določa, da je pravni interes za vložitev pobude podan, če predpis ali splošni akt za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma pravni položaj.

4.Ustavno sodišče je Združenju lastnikov razlaščenega premoženja v drugih primerih res priznavalo pravni interes. Tako je že v odločbi št. U-I-75/96 z dne 14. 11. 1996 (Uradni list RS, št. 68/96 in OdlUS V, 154) temu združenju priznalo pravni interes za vložitev pobude, čeprav izpodbijane zakonske določbe ne posegajo v pravice, pravne koristi oziroma v pravni interes Združenja kot pravne osebe. Pravni interes mu je priznalo, ker je bilo ustanovljeno samo z namenom uveljavljanja interesov oziroma pravic svojih članov - razlaščencev. Vendar pravnega interesa za vložitev posamezne pobude ni mogoče utemeljevati zgolj s tem, da je bil pobudniku pravni interes priznan v drugih primerih.

5.V obravnavani zadevi namreč pobudnik zatrjevano neskladje izpodbijane določbe z Ustavo utemeljuje z ravnanjem SOD oziroma z njegovo razlago izpodbijane določbe. Pobudnik pa ne izkaže, da tega, kar s posebno pobudo predlaga Ustavnemu sodišču, njegovi člani ne bi mogli doseči že v rednem sodnem postopku pred pristojnim sodiščem. Ker gre za vprašanje razlage izpodbijane določbe, bo pobudnik lahko izkazoval pravni interes šele, če bodo redna sodišča izpodbijano določbo razlagala tako, kot to očita SOD.

6.Ker po navedenem pobudnik ni izkazal pravnega interesa za izpodbijanje petega odstavka 3. člena ZIOOZP, splošen in abstrakten pravni interes pa ne zadošča za začetek postopka za oceno ustavnosti, je bilo treba pobudo zavreči.

C.

7.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi 25. člena ZUstS v sestavi: predsednica dr. Dragica Wedam Lukić ter sodnice in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk in Jože Tratnik. Sklep je sprejelo soglasno.

Predsednica

dr. Dragica Wedam Lukić