Dokazovanje nekaznovanosti za zdravstvene delavce

Datum

22.07.2024

Številka

07120-1/2024/268

Kategorije

Delovna razmerja, Posebne vrste OP

Pri Informacijskem pooblaščencu (IP) smo dne 3. 7. 2024 prejeli vaše zaprosilo za pojasnilo o tem, ali lahko kot bolnišnica v vlogi delodajalca zahtevate od novo zaposlenih zdravstvenih delavcev (torej ob zaposlitvi) dokazilo o nekaznovanosti. To od vas zahteva standard AACI, za katerega ste akreditirani. Gre za tista delovna mesta, ki imajo stik z ranljivimi pacienti, vključno z novorojenčki in otroki.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) o varstvu podatkov ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

Izvajalec zdravstvene dejavnosti kot delodajalec lahko v postopku zaposlovanja od zdravstvenega delavca zahteva predložitev potrdila iz kazenske evidence pod pogojem, da ocenjuje, da je nekaznovanost pogoj za opravljanje dela za določena delovna mesta.

Enako velja za predložitev potrdila o tem, da oseba ni v kazenskem postopku.

Obrazložitev

Zavezanost standardu, ki med drugim zahteva, da izvajalec zdravstvene dejavnosti skrbi, da zdravstveni delavci, ki imajo neposreden stik z ranljivimi pacienti, niso bili pravnomočno obsojeni za določena kazniva dejanja oziroma skupine kaznivih dejanj, je lahko razlog, da delodajalec ta pogoj šteje za »pravico in obveznost iz delovnega razmerja«. Po eni strani gre za pravico delodajalca, da odloča o tem, da lahko določena delovna mesta zasedajo le osebe, ki niso bile obsojene za določena kazniva dejanja in pravico, da se o tem prepriča, po drugi strani pa gre za dolžnost delavca, ki delovno mesto zasede, da ta pogoj izpolnjuje ter ga ustrezno dokaže. Ker gre v tem primeru torej za obdelavo osebnih podatkov kandidata oziroma delavca za namen izvrševanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja, je pravna podlaga v 48. členu Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) v povezavi z (b) točko drugega odstavka 9. člena Splošne uredbe. ZDR-1 v prvem odstavku 48. člena določa, da se osebni podatki delavcev lahko zbirajo, obdelujejo, uporabljajo in posredujejo tretjim osebam samo, če je to določeno s tem ali drugim zakonom ali če je to potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem. Ta podlaga pride v poštev tako za potrdila iz kazenske evidence (izdaja teh je v pristojnosti MP) kot tudi za potrdila, da oseba ni kazenskem postopku (izdaja teh je v pristojnosti okrajnih sodišč).

Tudi ZVOP-2 v 10. členu (»varstvo in obdelava osebnih podatkov o odločitvah o kazenskih obsodbah ter o kaznovanjih za prekrške«) ne izključuje pridobivanja uradnih potrdil posredno od delavcev oziroma kandidatov.

Po mnenju IP ni nujno, da je pogoj nekaznovanosti določen s področnim zakonom (npr. z ZZDej ali ZZdrS), pač pa lahko ta pogoj delodajalec določi tudi samostojno ob upoštevanju narave dejavnosti, pomembnosti varovanja interesov uporabnikov storitev, etičnih standardov, priporočil pristojnih organizacij, negativnih izkušenj v preteklosti in podobno.

Delodajalec ne more sam oziroma neposredno pri upravljavcu pridobiti podatkov o nekaznovanosti oziroma o tem, da oseba ni v kazenskem postopku.

V zvezi s podobnim vprašanjem si lahko ogledate tudi naslednji mnenji IP:

-https://www.ip-rs.si/mnenja-gdpr/pridobivanja-podatkov-iz-kazenske-evidence-za-izbrisane-obsodbe-zaradi-kaznivih-dejanj-zoper-spolno-nedotakljivost

-https://www.ip-rs.si/mnenja-zvop-2/pridobivanje-in-prenos-osebnih-podatkov-o-nekaznovanosti-delavcev-1687856413

Lepo vas pozdravljamo,

Pripravil

dr. Urban Brulc, univ. dipl. prav., samostojni svetovalec IP

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav., informacijska pooblaščenka