Jedro

Ker po PUP v območju nameravanega posega v prostor prizidave niso dovoljene, je prvostopni upravni organ v obnovljenem postopku to pravilno ugotovil, razveljavil že izdano lokacijsko dovoljenje, zahtevo tožnic za izdajo navedenega dovoljenja pa zavrnil.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS (Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000) zavrnilo tožbo tožnic zoper odločbo tožene stranke z dne 25. 2. 2005, s katero je bila zavrnjena njuna pritožba zoper odločbo Upravne enote Ljubljana z dne 23. 9. 2004. Z navedeno odločbo je prvostopni upravni organ v obnovljenem postopku zavrnil zahtevo tožnic za izdajo lokacijskega dovoljenja za prizidavo garaže, drvarnice in shrambe na zemljišču parc. št. 12/3 k.o.... (1. točka izreka), izdano lokacijsko dovoljenje z dne 15. 11. 2002, pa razveljavil (2. točka izreka).

2. Sodišče prve stopnje je v razlogih izpodbijane sodbe pritrdilo odločitvi in razlogom tožene stranke. V tej zadevi ni sporno, da zemljišče nameravanega posega leži v območju urejanja ŠS 41, v morfološki enoti 2 B/2, ki se ureja z Odlokom o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto ... (v nadaljevanju PUP). Ker po določbah 38. člena PUP ni dopustna gradnja prizidka, kakršnega tožnici nameravata zgraditi, je prvostopni upravni organ ravnal pravilno, da je v obnovljenem postopku razveljavil izdano lokacijsko dovoljenje, s katerim je bila tožnicama dovoljena prizidava garaže, drvarnice in shrambe, obenem pa njuno zahtevo za izdajo navedenega dovoljenja zavrnil. 3. Tožnici vlagata zoper navedeno sodbo pritožbo iz pritožbenih razlogov nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Navajata, da po PUP res ni dopustna gradnja prizidkov, vendar sta prepričani, da v njunem primeru ne gre za prizidavo v smislu 38. člena PUP. Morda je njuna napaka v tem, da nista še bolj konkretno pojasnili za kakšno gradnjo v resnici gre. Garaža bi bila vkopana pod zemljo, tako kot sta dve garaži, ki stojita neposredno pod hišo. Zgrajena bi bila v istem nivoju in ne bi v ničemer funkcionalno prizadela uporabo stanovanja sosede, ki z gradnjo ne soglaša. Garaža, vkopana v zemljo in približno 1 m nad zemljo, tako ne bi nikogar ovirala. Predlagata, da Vrhovno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

4. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila. Prizadeta stranka Z.B. pa v odgovoru na pritožbo navaja, da 38. člen PUP-a ne dovoljuje prizidav. Izpodbijana sodba je pravilna, zato naj se pritožba kot neutemeljena zavrne.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. S 1. 1. 2007 je začel veljati Zakon o upravnem sporu – ZUS-1 (Uradni list RS, št. 105/2006), ki v prvem odstavku 107. člena določa, da Vrhovno sodišče vsa pred uveljavitvijo ZUS-1 vložena pravna sredstva v upravnem sporu obravnava po ZUS-1. Glede na kriterije iz drugega odstavka tega člena se pritožba tožnic vložena še po ZUS-1 obravnava kot pritožba po ZUS-1, ker je po ZGO-1 pravnomočnost lokacijskega dovoljenja pogoj za izvršljivost te odločbe, to je za izdajo gradbenega dovoljenja.

7. V obravnavanem primeru je bilo materialno pravo pravilno uporabljeno. Pravilna je presoja prvostopnega sodišča, da PUP v območju urejanja ŠS 41, v morfološki enoti 2B/2, gradnje objekta, kot sta ga predlagali tožnici (prizidava garaže, drvarnice in shrambe), ne dovoljuje. Pri navedenem območju urejanja in navedeni morfološki enoti gre za območje, kjer velja režim posebnih in dodatnih meril in pogojev, določenih v 38. členu PUP. Za navedeno območje so dovoljeni naslednji posegi: nadzidava obstoječih objektov do višine VP +1+ M (preureditev asimetričnih strešnih konstrukcij v simetrične dvokapnice), adaptacije v smislu preureditve podstrešij v stanovanjske površine in tekoča vzdrževalna dela ter spremembe namembnosti in dejavnosti v obstoječih stanovanjski objektih za potrebe osnovne oskrbe, storitvenih in družbenih dejavnosti. Glede na citirano določbo PUP v območju morfološke enote 2B/2 prizidave niso dovoljene in je zato predlagana prizidava garaže, drvarnice in shrambe v nasprotju z določbo 38. člena PUP. Prvostopni upravni organ je v obnovljenem postopku to pravilno ugotovil, razveljavil že izdano lokacijsko dovoljenje, zahtevo tožnic za izdajo navedenega dovoljenja pa zavrnil. 8. Neutemeljen je pritožbeni ugovor tožnic, da v njunem primeru naj ne bi šlo za prizidavo v smislu 38. člena PUP, ampak za garažo, ki bi bila „vkopana pod zemljo“. Iz podatkov upravnih spisov namreč ne izhaja, da bi v tem primeru šlo za podzemno garažo. V vlogi z dne 27. 1. 1992 sta tožnici zahtevali izdajo lokacijskega dovoljenja za prizidavo drvarnice, shrambe in garaže. Iz lokacijske dokumentacije za pridobitev lokacijskega dovoljenja in njene dopolnitve, ki sta jo tožnici priložili navedeni vlogi, pa je tudi razvidno, da je namen gradnje prizidava garaže in drvarnice ter shrambe za ozimnico k obstoječemu večstanovanjskemu objektu, ne pa gradnja garaže, ki bi bila „vkopana pod zemljo“, kot zatrjujeta v pritožbi.

9. Vrhovno sodišče ugotavlja, da pritožbene navedbe niso utemeljene in uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani, prav tako niso podane kršitve, na katere mora Vrhovno sodišče paziti po uradni dolžnosti. Zato je Vrhovno sodišče na podlagi 76. člena ZUS-1 pritožbo tožnic kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.