Jedro

Ker o vsebini oporoke ni nobenega dvoma, ni podlage za uporabo pravila 2. odstavka 84. člena ZD.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je razsodilo, da oporoka pok. G. G. - N. z dne 23.5.1994 ni pravno veljavna, zavrnilo pa je zahtevek na ugotovitev, da je neveljavna tudi oporoka z dne 4.2.1995 in da je oporočiteljica z navedenima oporokama namenila tožencu v zgornji etaži stanovanjske hiše v Novem mestu dnevno sobo, kuhinjo, kopalnico in WC. Ugotovilo je, da je pok. G. G. z drugo oporoko z dne 4.2.1995 zapustila tožencu svoj idealni solastninski delež 10/16 hiše, ne pa točno določene prostore, kot je to navedeno v oporoki z dne 23.5.1994. Zato je zavrnilo tisti del zahtevka, ki se nanaša na ugotovitev, da tudi druga oporoka navaja isti fizični del hiše, kot prva. Ker je oporočiteljica z oporoko z dne 23.5.1994 razpolagala s točno določenim fizičnim delom nepremičnine, katere idealna solastnica je bila in ki med solastniki ni bila razdeljena, je predmet oporoke nemogoč in je zato oporoka neveljavna. Z oporoko z dne 4.2.1995 pa je oporočiteljica razpolagala s svojim idealnim solastninskim deležem. Zato je ta oporoka veljavna.

Sodišče druge stopnje je zavrnilo tožnikovo pritožbo in potrdilo sodbo prve stopnje. Oporoko iz leta 1995 je razlagalo na podlagi njenega besedila in s primerjavo z oporoko iz leta 1994 ter se pri tem oprlo na prvi odstavek 84. člena Zakona o dedovanju.

Proti tej sodbi vlaga tožeča stranka revizijo. Uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava in predlaga, da revizijsko sodišče spremeni izpodbijano sodbo in v celoti ugodi tožbenemu zahtevku, podrejeno pa, da razveljavi obe sodbi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da je podan dvom v vsebino oporok. Pri tem se sklicuje še na oporoko z dne 3.10.1990 in na izvedensko mnenje Boruta Pogačnika. Meni, da bi bilo treba besedo "razpolagati" v oporoki razumeti kot "imeti možnost uporabljati" ali "izkoriščati kaj". Dvom vzbuja tudi vsebina oporoke, s katero dobi toženec kot pravnuk več kakor tožnik kot sin oporočiteljice. Zavzema se za razlago oporoke na podlagi drugega odstavka 84. člena Zakona o dedovanju.

Revizija je bila vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo (3. odstavek 390. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP).

Revizija ni utemeljena.

Sodišče druge stopnje je ob primerjanju vsebine prve oporoke z dne 23.5.1994 in druge z dne 4.2.1995 pravilno ugotovilo, da oporočiteljica v novi oporoki ni ponovila volje iz prve oporoke, ampak je z novo oporoko spremenila prejšnjo. Druga oporoka prvo spreminja v dveh bistvenih določilih: glede dediča in glede obsega premoženja. Po prvi oporoki je dedič samo toženec, po drugi sta dediča tožnik in toženec. V prvi oporoki je nepremično premoženje opisano z navedbo posameznih prostorov, v drugi je tožencu namenjen "del hiše na R. s katerim lahko razpolagam". Besedili ene in druge oporoke sta jasni. Obe oporoki je mogoče razumeti na podlagi zapisanega besedila, iz katerega jasno izhaja oporočiteljičin namen. Zato je pravilno, da sta sodišči oprli razlago oporok na določbo 1. odstavka 84. člena zakona o dedovanju (ZD). Ker o vsebini oporoke ni nobenega dvoma, ni podlage za uporabo pravila 2. odstavka 84. člena ZD. Zato ni mogoče upoštevati okoliščin, na katere se sklicuje tožeča stranka zaradi dokazovanja drugačnega oporočiteljičinega namena.

Zapis z dne 3.10.1990 predstavlja lahko samo osnutek oporoke po tedanjem oporočiteljičinem namenu. Tudi če bi šlo za oporoko, oporočiteljica nanjo ne bi bila vezana in bi jo lahko veljavno spremenila (99. in 101. člen ZD). Zato tedanji oporočiteljičin namen ne dokazuje ničesar o vsebini njene oporočne volje v letu 1995. Grafološka ekspertiza izvedenca Boruta Pogačnika ni ovrgla pristnosti oporoke z dne 4.2.1995. Tega tožnik ne uveljavlja. Sklepanje, da bi tožnik kot sin ne smel biti v slabšem položaju od toženca kot pravnuka tudi ne more ovreči jasno zapisane vsebine oporoke. Z razpoložljivim delom zapuščine lahko oporočitelj prosto razpolaga. Oporoka je namenjena prav temu, da oporočitelj razpolaga s svojim premoženjem drugače, kot to določajo pravila o dedovanju na podlagi zakona. Tudi jezikovna razlaga oporoke ne more ovreči ugotovitev sodišč prve in druge stopnje. Beseda "razpolagati" obsega prav možnosti odločiti o določenem premoženju s pravnim poslom, torej razpolagati s tem premoženjem s pogodbo, oporoko i. pd. Izraz je uporabljen pravilno tako v pravnem, kot tudi v vsakdanjem pogovornem izražanju. Obravnavana oporoka nedvoumno izraža oporočiteljičino voljo, da tožencu zapušča tisti del hiše, s katerim lahko razpolaga. To pa je njen idealni solastniški del hiše. Zapis oporoke ne pušča nobenega dvoma o tem, kaj je oporočiteljica namenila tožencu. Zato pravilo o razlagi oporoke po 2. odstavku 84. člena ZD ne pride v poštev.

Glede na navedeno uveljavljani revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava ni podan. Prav tako niso podani drugi razlogi, na katere pazi revizijsko sodišče po uradni dolžnosti (386. člen ZPP). Zato je revizijsko sodišče zavrnilo revizijo tožeče stranke kot neutemeljeno (393. člen ZPP).