Jedro

Pritožbeno sodišče se strinja z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da je bila izvedencu naložena dopolnitev izvedenskega mnenja, saj pri tem ni šlo le za pojasnjevanje že izdelane naloge, temveč tudi za dodatna vprašanja. Izvedenec je zato upravičen do nagrade ter do povračila stroškov za izdelavo dopolnilnega izvedenskega dela.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sodnemu izvedencu mag. A. A. odmerilo nagrado v bruto višini 290,42 EUR, ki se poveča za 8,85% za prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (25,70 EUR) in za 0,53% za prispevek za poškodbe pri delu in poklicne bolezni (1,54 EUR), kar skupaj znaša 317,66 EUR (I. točka izreka), odločilo, da plačilo skupnega zneska izvrši finančno računovodska služba sodišča na transakcijski račun sodnega izvedenca številka ..., odprt pri Banki d. d. (II. točka izreka) in navedlo, da sodni izvedenec ni zavezanec za DDV (III. točka izreka).

2. Zoper odločitev se pritožuje tožena stranka, iz razloga napačno ugotovljenega dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava (2. in 3. točka prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP). Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep v celoti razveljavi in predlog izvedenca za priznanje nagrade zavrne.

3. Tožeča stranka in izvedenec na pritožbo nista odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožba sodišču prve stopnje očita, da je izvedencu priznalo nagrado za izdelavo dopolnilnega mnenja, pri čemer ni vsebinsko preverilo, ali podano mnenje dejansko izpolnjuje pogoje za to, da se izvedencu prizna nagrada in zakaj je bila dopolnitev mnenja sploh potrebna, saj če je bila dopolnitev potrebna zato, ker izvedenec že prvotne naloge ni opravil, do dodatnega plačila izvedenec ni upravičen, poleg tega pa je bila dopolnilna naloga vsebinsko že zajeta v prvotni nalogi in je sodišče vprašanja le specificiralo. Za prvotno nalogo je bil izvedenec že plačan, zato nima pravice še do dodatnega plačila. Po mnenju pritožnika tudi sicer vsebinsko ne gre za izvedensko mnenje, saj je povsem prazno in polno izgovorov, izvedenec pa še vedno ni podal konkretnih odgovorov.

6. Na podlagi prvega odstavka 249. člena ZPP ima izvedenec pravico do plačila stroškov in nagrade za svoje delo. Podrobneje je plačilo izvedencem urejeno s Pravilnikom o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih1 (v nadaljevanj Pravilnik), ki v drugem odstavku 40. člena določa odmero nagrade sodnemu izvedencu, kadar izdela dopolnilni izvid ali mnenje na podlagi dodatnih vprašanj za pridobitev odgovorov, ki jih sodišče v predmetnem postopku še ni terjalo.

7. V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 23. 10. 2019 dovolilo zavarovanje dokazov s postavitvijo izvedenca gradbene stroke, s sklepom z dne 29. 10. 2019 pa za izvedenca imenovalo mag. A. A., sodnega izvedenca in cenilca za področje gradbeništva, ter mu določilo vrsto in obseg njegove naloge. Izvedenec je bil imenovan v zvezi s pobotnim ugovorom tožene stranke, ki tožbenemu zahtevku tožeče stranke na plačilo uporabnine za uporabo nepremičnine na naslovu Ulica 38, v pobot uveljavlja svoj nasprotni zahtevek iz naslova izvedenih vlaganj v nepremičnino. Nalogo izvedenca po sklepu z dne 29. 10. 2019 je mogoče strniti v naslednje: ugotovitev, kdaj so bila s strani tožene stranke zatrjevana investicijska dela izvedena, kakšna je njihova revalorizirana vrednost, ali in kako so ta dela vplivala na vrednost spornih nepremičnin, če je mogoče pa naj se poda ocena vrednosti spornih nepremičnin na dan 11. 4. 2014 in na dan 5. 7. 2016 ter odgovori ali bi sporne nepremičnine, če zatrjevanih investicijskih del tožena stranke ne bi opravila, izpolnjevale pogoje za rušenje zaradi obstoja nevarnosti za življenje in zdravje ljudi in premoženja.

8. Izvedenec je dne 18. 11. 2019 sodišču predložil Izvedensko mnenje (r. 24), za kar je po sklepu sodišča z dne 25. 11. 2019 že prejel plačilo v višini skupaj 964,75 EUR (r. 27). Iz Izvedenskega mnenja izhaja, da so investicijska dela bila izvedena, sukcesivno od l. 1996 do l. 2018, le točno v denarju jih ni mogoče ugotoviti, zato se tudi revalorizirane vrednosti del ne da oceniti oziroma izračunati. Pri tem je navedel, da so v spisu predloženi s strani tožene stranke računi za obdobje od leta 2000 do leta 2007 v višini 154.108,17 EUR, a se jih le z ogledom ne da preveriti, tudi zaradi prekrivanja raznih obrtniških in instalacijskih del med seboj, nekatera dela (elektro dela, centralna kurjava, klima, vodovodne instalacije) pa so tudi izven izvedenčevih strokovnih kompetenc. Iz mnenja izvedenca tudi izhaja, da so dela sicer vplivala na višjo vrednost spornih nepremičnin, a ocene te vrednosti ni mogoče podati (niti splošne) na nobenega od navedenih dveh datumov, saj je dano premalo podatkov. Menil je tudi, da sporne nepremičnine (objekti), ne bi izpolnjevale pogojev za rušenje, če obravnavana investicijska dela ne bi bila izvedena. Vlaganja, ki jih zatrjuje tožena stranka namreč niso bila vlaganja v samo konstrukcijo oziroma statiko objektov, ampak je šlo za druga, nujno potrebna vlaganja v smislu nujnega investicijskega vzdrževanja.

9. V svojih pripombah na navedeno izvedensko mnenje je tožena stranka očitala izvedencu, da svoje naloge ni opravil, ker ni podal konkretnih odgovorov, ampak se je le pavšalno skliceval, da jih ne more podati, zato je zahtevala izdelavo novega mnenja oziroma ustrezno dopolnitev. Sodišče prve stopnje je izvedencu, tudi v zvezi s pripombami tožene stranke, s sklepom z dne 10. 3. 2020 naložilo, da dopolni svoje prvotno mnenje in odgovori še na tri vprašanja, in sicer naj časovno opredeli opravljena investicijska dela, odgovori na podrobne pripombe tožene stranke v zvezi z revalorizacijo izvedenih del in nemožnostjo podajanja odgovora v delu kjer izvedenec nima strokovnih kompetenc ter se opredeli, ali je bil objekt nevaren za uporabo januarja 2001. 10. Na navedena dodatna vprašanja je izvedenec argumentirano odgovoril z Dopolnilnim izvedenskim mnenjem (r. 42), ki po presoji pritožbenega sodišča ustreza lastnostim izvedenskega mnenja in nalogi, ki mu jo je naložilo sodišče prve stopnje s sklepom z dne 10. 3. 2020. Zato je pritožba brez temelja v delu, ko trdi, da listina (dopolnilno izvedensko mnenje) ne predstavlja vsebinskega izvedenskega mnenja. Nadalje pa se pritožbeno sodišče tudi strinja z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da je bila izvedencu naložena dopolnitev izvedenskega mnenja, saj pri tem ni šlo le za pojasnjevanje že izdelane naloge, temveč tudi za dodatna vprašanja, kot izhaja iz gornje obrazložitve. Izvedenec je zato na podlagi prvega odstavka 249. člena ZPP in drugega odstavka 40. člena Pravilnika upravičen do nagrade ter do povračila stroškov za izdelavo dopolnilnega izvedenskega dela.

11. Neutemeljene so tudi pritožbene trditve, da bo izvedenec za odpravo napak in pomanjkljivosti prvotnega mnenja dobil plačilo še enkrat, čeprav že prvotnega dela ni opravil. Kot pojasnjeno je šlo za dopolnitev prvotnega mnenja, nestrinjanje tožene stranke z ugotovitvami izvedenskega mnenja pa na pravico do plačila za opravljeno delo ne vpliva. Stranka sklepa o odmeri nagrade izvedencu ne more uspešno izpodbiti z lastno oceno kvalitete vsebine izvedenskega mnenja. Prav tako tudi ne s predložitvijo svojega izvenpravdno pridobljenega mnenja. Nestrinjanje z izvedenskim mnenjem, očitane pomanjkljivosti in zatrjevanje, da izvedenec sploh ni opravil svoje naloge, spadajo namreč v sklop dokazne ocene, pri čemer gre v konkretnem primeru še pred tem tudi za vprašanje zadostne trditvene podlage. Vse navedeno pa ne sodi v okvir presoje pravilnosti sklepa o odmeri nagrade2. 12. Pritožbeno sodišče je s tem odgovorilo na tiste pritožbene navedbe, ki so odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP). Po izvedeni presoji pritožbenega sodišča je izpodbijani sklep pravilen tudi v dejanskem in pravnem pogledu in ni obremenjen z izrecno uveljavljenimi, niti z drugimi procesnimi kršitvami, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP). Višje sodišče je zato pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (3. točka 365. člena ZPP).

1 Ur. l. RS, št. 84/2018 z dne 28. 12. 2018. 2 Tako tudi sklep VSL I Cpg 226/2018 z dne 18. 4. 2018.