Jedro

Okoliščina, da sta sodišči v sporu že odločali in da je sodišče prve stopnje tožbenemu zahtevku dvakrat ugodilo, ne pomeni v reviziji zatrjevane bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Če je prvostopenjsko sodišče pri svoji odločitvi bistveno kršilo procesne določbe oziroma nepopolno ugotovilo dejansko stanje, to lahko pomeni samo to, da so bile njegove prejšnje odločitve pravno zmotne.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek na ugotovitev nezakonitosti razporeditvene odločbe tožene stranke, na podlagi katere je bil N. P. z delovnega mesta referenta prodaje na terenu, razporejen na delovno mesto referenta prodaje na sedežu družbe.

Sodišče je ugotovilo, da so bile v tožnikovem primeru spoštovane določbe 17. člena Zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja (Uradni list SFRJ, št. 60/89 in 42/90 - ZTPDR) in 22. člen Pravilnika o delovnih razmerjih tožene stranke. Zavrnjen je bil tudi njegov zahtevek na ugotovitev, da je bil sklep delavskega sveta tožene stranke z dne 21.5.1990 o spremembi načina nagrajevanja "referenta prodaje na terenu" s provizijo v višini 5 % od dosežene fakturirane realizacije v posameznem mesecu, nezakonit. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožeče stranke in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, ker je v celoti soglašalo z njegovimi dejanskimi ugotovitvami in pravilno pravno presojo.

Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožeča stranka sama in po svojem pooblaščencu vložila revizijo, s katero uveljavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 1. odstavku 339. člena ZPP v zvezi z 8. točko 2. odstavka 339. člena ZPP in zmotno uporabo materialnega prava. Ker sodišče prve stopnje ni upoštevalo utemeljenega in pravočasnega opravičila pooblaščenca tožnika in je opravilo na obravnavi dne 12.7.2001 procesna dejanja brez navzočnosti tožnika, torej brez možnosti zaslišanja priče po tožniku, je bistveno kršilo določbo 239. člena ZPP. Zmotno uporabo materialnega prava pa vidi revizija v tem, da je sodišče dvakrat ugodilo tožbenemu zahtevku, zaradi formalnopravnih razlogov po krivdi sodišča pa sta bili sodbi razveljavljeni. Zato predlaga, da se sodbi sodišča druge in prve stopnje razveljavita in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Revizija je bila v skladu z določbo 375. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 in 96/02 - ZPP) vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila in Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo.

Revizija ni utemeljena.

Po določbi 371. člena ZPP preizkusi revizijsko sodišče izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer pazi po uradni dolžnosti na pravilno uporabo materialnega prava. Revident zatrjuje, da je sodišče prve stopnje kršilo določbe ZPP zato, ker je dne 12.7.2001 opravilo obravnavo brez navzočnosti tožnika in njegovega pooblaščenca. Zaradi takšnega ravnanja tožniku ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem, kar pomeni absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki 2. odstavka 339. člena ZPP.

Po presoji revizijskega sodišča očitane bistvene kršitve določb postopka niso podane. Če ne pride na prvi narok za glavno obravnavo tožeča ali tožena stranka, opravi sodišče po določbi 282. člena ZPP obravnavo. Tako ravna tudi v primeru, če ne pride na kakšen poznejši narok tožeča ali tožena stranka. Zakon o pravdnem postopku daje namreč stranki možnost udeleževati se postopka in v njem uveljavljati vse svoje predloge in trditve, postopek pa se opravi tudi v primeru strankine odsotnosti. Bistvo načela kontradiktornosti je, da mora biti stranki dana možnost udeleževati se postopka, stranka pa se postopka ni dolžna udeleževati. To je tudi bistvo ustavne pravice do enakega varstva pravic pred sodiščem iz 22. člena Ustave in pravice do poštenega sojenja iz 1. točke 6. člena EKČP. V obravnavanem primeru, ko na obravnavo, razpisano (11. po vrsti) za dne 12.7.2001 ni pristopil tožnik, ki svojega izostanka ni opravičil, - iz zdravstvenih razlogov pa tudi ne njegov pooblaščenec -, udeležila pa se je je tožena stranka, je sodišče potem, ko je prebralo tožbo in nadaljnje tožnikove navedbe glede tožbenih zahtevkov, ki so bile predmet tega postopka (razpravni zapisnik - list. št. 221), je imelo zakonito podlago v 282. členu v zvezi s 115. členom ZPP, da je obravnavo vseeno opravilo in je ni preložilo. Zato revizijski očitek o absolutni kršitvi določb pravdnega postopka ni utemeljen.

Okoliščina, da sta sodišči v sporu že odločali in da je sodišče prve stopnje tožbenemu zahtevku dvakrat ugodilo, ne pomeni v reviziji zatrjevane bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Če je prvostopenjsko sodišče pri svoji odločitvi bistveno kršilo procesne določbe oz. nepopolno ugotovilo dejansko stanje, to lahko pomeni samo to, da so bile njegove prejšnje odločitve pravno zmotne. Zaradi tega pa sedaj izpodbijane sodbe z revizijo ni mogoče spremeniti.

Tudi materialno pravo ni bilo zmotno uporabljeno. Po oceni revizijskega sodišča je materialnopravna presoja obeh sodišč pravilna. Podlago o sprejeti presoji so predstavljale dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje in druge stopnje, na katere je vezano tudi revizijsko sodišče (3. odstavek 370. člena ZPP).

Po 2. odstavku 17. člena ZTPDR je delavec lahko zaradi nujne potrebe delovnega procesa in organizacije dela razporejen na vsako delovno mesto, ki ustreza stopnji njegove strokovne izobrazbe za določeno vrsto poklica, znanju in zmožnostim. Ob ugotovitvi obeh sodišč, da sta bila v obravnavanem primeru izpolnjena oba zakonita pogoja, to je: izkazane potrebe delovnega procesa ter organizacija dela pri toženi stranki, kot posledice težkih poslovnih razmer v letih 1990 in 1991 zaradi zapiranja jugoslovanskega tržišča - in ustreznost delovnega mesta tožnikovi strokovni izobrazbi, znanju in zmožnostim, je njuna odločitev materialnopravno pravilna. Za presojo zakonitosti razporeditvenega sklepa tožene stranke je odločilnega pomena, da je obstajal v zakonu in pravilniku o delovnih razmerjih tožene stranke predpisan razlog za dopustnost razporeditve in da je bil tožnik razporejen na delo, ustrezno njegovi strokovnosti in delovnim izkušnjam.

Sodišči prve in druge stopnje sta tako o sporu pravilno odločili, zato revizijski očitek o zmotni uporabi materialnega prava ni utemeljen. Revizijsko sodišče je zato revizijo na podlagi 378. člena ZPP zavrnilo kot neutemeljeno.